Tujina

NATO o Afganistanu

Riga, 28. 11. 2006 11.37 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Avtor

STA

Predsednik ZDA George Bush je na srečanju NATO v Rigi dejal, da ne bo umaknil vojaških sil iz Iraka.

Voditelji zveze NATO so v latvijski Rigi začeli dvodnevno srečanje, na katerem bo osrednja tema razmere v Afganistanu, kjer zavezništvo vodi svojo največjo misijo, ki pa se sooča z naraščajočim nasiljem talibanskih upornikov. Kot je danes poudaril generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer, misija ISAF lahko uspe. "To je misija mogoče. Zavedati se moramo tveganj, vendar pa ne bi smeli preveč dramatizirati zaradi naših težav," je poudaril.

Kot je poudaril De Hoop Scheffer na Konferenci v Rigi, ki poteka ob vrhu, je NATO v Afganistanu že tri leta. To je prva misija zavezništva izven Evrope, ki pa zagotovo ne bo zadnja, je dejal. "V Afganistanu moramo zmagati, tudi če bomo v škripcih," je poudaril. Tisti, ki pozivajo k strategiji umika, pa se morajo zavedati, da bi s tem postavljali probleme pred domači prag, je dejal. Strategija umika bo sicer po njegovih besedah odvisna od usposobljenosti afganistanske vojske.

Generalni sekretar zveze NATO Jaap de Hoop Scheffer je poudaril, da mora vsaka država, ki si želi v NATO, izpolniti potrebne kriterije, zato datumov o vstopu v zavezništvo ni mogoče dajati.

V Afganistanu pa po njegovih besedah samo vojaški prispevek ne bo dovolj, ampak bo treba poskrbeti tudi za izgradnjo države, pri čemer morajo sodelovati tudi regionalni partnerji. "Ne bo nam uspelo, če ne bomo zavzeli celovitega pristopa z vojaškimi, diplomatskimi in gospodarskimi sredstvi," je dodal.

Rupel: Slovenija za spodbuden odnos do kandidatk za NATO

Slovenija bo razširila svoj kontingent v misiji ISAF v Afganistanu za 12 vojakov, so napovedali v slovenski delegaciji na vrhu NATO v Rigi, kjer razpravljajo ravno o povečanju sil v tej operaciji. Dva slovenska vojaka sta v poveljstvu ISAF v Kabulu, v Heratu pa je 52 pripadnikov Slovenske vojske. Pet jih sodeluje pri usposabljanju afganistanske vojske, motorizirani vod s 47 vojaki pa tako kot predhodnih pet slovenskih kontingentov opravlja naloge varovanja kampa v Heratu.

Vrh zveze NATO v Rigi ne bo izdajal vabil za članstvo v zavezništvu, bo pa kandidatkam dal neko spodbudo. "Slovenija je naklonjena spodbudnemu odnosu zavezništva do Hrvaške, Makedonije in Albanije, prizadeva pa si tudi za čimprejšnjo povabilo Srbiji, Črni gori in Bosni in Hercegovini v Partnerstvo za mir," je v Rigi povedal zunanji minister Dimitrij Rupel.

Slovenija je naklonjena spodbudnemu odnosu zavezništva do Hrvaške, Makedonije in Albanije, je dejal Dimitrij Rupel FOTO: POP TV

Kot je opozoril Rupel, pa glede treh držav Jadranske listine, ki že izvajajo Akcijski načrt za članstvo (MAP), nastaja dilema, ali naj zavezništvo dela razlike med bolj in manj sposobnimi kandidatkami. "Prav je, da spodbudimo vse tri," je dejal Rupel, a hkrati opozoril, da morajo izpolniti pogoje za vstop.

V Rigi poteka tudi razprava o prihodnosti NATO. Kot je povedal Rupel, imajo mnogi pomisleke o prihodnosti zavezništva, sam pa teh nima. "NATO potrebujemo, delovišče njegovega vpliva se širi in zajema tudi območje zunaj držav članic. Tu smo precej usklajeni," je povedal. Opozoril pa je, da veliko držav prav v NATO vidi garancijo evroatlantskih usmeritev. "Do teh držav moramo biti bolj odgovorni," je menil.

Bush poziva k spremembam v NATO

Misija ISAF pod vodstvom NATO je najpomembnejša misija zavezništva, ki je hkrati tudi test uspešnosti sodelovanja zaveznic. V misiji, ki se je oktobra razširila na vso državo, je trenutno okoli 30.000 vojakov iz 37 držav - med njimi 54 slovenskih vojakov. Širitev operacij na jug in na vzhod se je izkazala za velik preizkus, saj na tem območju potekajo hudi spopadi s talibanskimi uporniki.

Ameriški predsednik George Bush je pripotoval v latvijsko Rigo, kjer se udeležuje vrha zveze NATO. Bush je v Rigo pripotoval iz sosednje Estonije, kjer je ostale voditelje držav NATO pozval, naj zagotovijo potrebne vojaške sile za delovanje organizacije v Afganistanu in sprejmejo tudi "težke misije", hkrati pa ocenil, da bi se moral NATO spremeniti za učinkovitejše spopadanje s sodobnimi grožnjami.

George Bush se je pred srečanjem v Rigi sestal z estonskim predsednikom Toomasom Hendrikom Ilvesom FOTO: Reuters

Podobno je pred prihodom v Rigo iz danske prestolnice Koebenhavn pozval britanski premier Tony Blair. Zavezniki bi morali zlasti v Afganistanu narediti več, sicer bo ogrožena verodostojnost zavezništva, s tem pa tudi globalna varnost, je dejal Blair na srečanju z danskim kolegom Andersom Foghom Rasmussenom.

Pred začetkom vrha v Rigi se tako krepijo pozivi k učinkovitejšemu delovanju zavezništva NATO v Afganistanu, pri čemer ključno vlogo igrajo nacionalne omejitve držav. K odpravi nacionalnih omejitev, zato da bi imel poveljnik sil na terenu lahko bolj proste roke, je znova pozval generalni sekretar NATO Scheffer.

Bush: 'Ne bom umaknil sil iz Iraka'

"Svoboda je prinesla mir v Evropi in svoboda bo prinesla mir tudi na Bližnjem vzhodu," je še poudaril Bush. Ob tem je še pozval voditelje NATO, naj podprejo zmerne sile, ki se "zavzemajo za svobodo in nasprotujejo tiraniji in nasilju". "Vojna proti terorizmu je več kot vojaški spopad, je ideološki boj za prihodnost naših otrok," je še poudaril ameriški predsednik.

Ameriški predsednik George Bush je ob robu vrha zveze NATO v Rigi izjavil, da ne bo umaknil ameriških vojakov iz Iraka. "Ne bom umaknil sil z bojišča, dokler njihova misija ne bo končana," je dejal Bush in poudaril, da sovražnik v Iraku ne spoštuje niti najbolj osnovnih pravic. Ob tem pa se je zavzel tudi za širjenje svobode na celotnem Bližnjem vzhodu.

"Verjamem v univerzalnost svobode in verjamem, da jo želijo tudi na Bližnjem vzhodu," je dejal Bush. Kot je nadaljeval, je v to prepričan, četudi morda kdo dvomi, da je demokracija na Bližnjem vzhodu. Pri tem je opozoril, da "pred leti ljudje prav tako niso verjeli, da je svoboda možna v Evropi", in namignil na zgodovino med in po drugi svetovni vojni, ko je Sovjetska zveza zavzela baltske države, med njimi Latvijo, gostiteljico tokratnega prvega vrha zveze NATO na območju nekdanje Sovjetske zveze.

Pomanjkanje vojakov v Afganistanu

Zavezništvo se pri operaciji v Afganistanu sicer sooča s pomanjkanjem vojakov, dodatno oviro pa postavljajo tudi t.i. nacionalne omejitve, ki na podlagi nacionalnih zakonodaj držav članic omejujejo delovanje vojakov v določenih pogojih in na določenih območjih. V prvih bojnih vrstah na jugu in vzhodu Afganistana delujejo predvsem vojaki ZDA, Kanade, Velike Britanije in Nizozemske, medtem ko francoski, nemški, španski in italijanski vojaki zaradi nacionalnih omejitev ostajajo na mirnejših območjih.

Latvijski gostitelji vrha zveze NATO v Rigi so poskrbeli, da njihovih gostov ne bo zeblo v roke. Ob tej priložnosti je skoraj tristo žena in mož vseh starosti spletlo 4500 parov volnenih rokavic s tradicionalnimi latvijskimi motivi, ki so jih podarili tako voditeljem NATO in članom delegacij kot tudi novinarjem.

Kot je danes poudaril De Hoop Scheffer, ni dopustno, da se misija na jugu Afganistana sooča z 20-odstotnim pomanjkanjem vojakov. Obenem pa se je zavzel za odpravo nacionalnih omejitev. "Potrebujemo bojne sile, ki so sposobne izvajati tudi obnovo, ne moremo pa si privoščiti sil, ki izvajajo obnovo, niso pa se sposobne bojevati," je dejal.