Zunanji ministri zveze Nato so se na zasedanju v Bruslju strinjali, da načrti o krepitvi evropskega obrambnega sodelovanja ne smejo voditi v podvajanje z zavezniškimi strukturami. Takšno stališče so podprle tudi v zavezništvo povabljene države, med njimi Slovenija, katerih ministri so s kolegi iz devetnajsterice prvič sedli za skupno mizo, kot je bilo moč razumeti, pa je s tem spor, ki je v Nato izbruhnil z razpravo o krepitvi obrambne integracije EU, razrešen.
Ameriški državni sekretar Colin Powell je opozoril, da ZDA ne morejo sprejeti neodvisnih struktur EU, ki bi se podvajale z zmogljivostmi zveze Nato. Ob tem pa je krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti podprl.
Tudi Robertson proti podvajanju sil
Z Powellom se je strinjal tudi generalni sekretar Nata George Robertson, ki je bil trdno prepričan, da končni dogovor o krepitvi evropskega obrambnega sodelovanja ne bo vodil v "nepotrebno podvajanje" z Natom.
Različne države zaveznice, kot so ZDA, Kanada, Turčija in Norveška, so na zasedanju izrazile svoje poglede na nastajajoče obrambne načrte EU, a pri tem je bil vsem skupen pogled, da podvajanja ne sme biti in da mora do evropske obrambne integracije priti na transparenten način. Ob tem pa so, je dejal Robertson, te države tudi opozorile, da si podvajanja nihče ne more privoščiti zaradi omejenosti proračunov. S čimer se strinja tudi Slovenija, kar je že večkrat omenil tudi zunanji minister Rupel.
Pozdrav novim članicam Nata
Na zasedanju so razpravljali tudi o Iraku, Afganistanu, Balkanu in širitvi Nata. V zvezi s slednjo so ministri izrazili veselje nad skorajšnjim vstopom sedmih novih članic, tudi Slovenije, v zavezništvo, saj bo ta okrepil varnost v evroatlantskem območju. Kot so poudarili v skupni izjavi s srečanja, naj bi do vstopa novink v zvezo prišlo v času do vrha v Carigradu, ki bo junija prihodnje leto.
Nato ostaja odprt
Vrata Nata ostajajo odprta tudi v prihodnje, so se strinjali vodje diplomacij in ob tem poudarili, da sedanji krog širitve ni zadnji. Kandidatke za članstvo so trenutno tri - Albanija, Hrvaška in Makedonija, ki so jih zunanji ministri spodbudili, naj nadaljujejo z reformami, ki jih bo zveza Nato podpirala skozi akcijske načrte za članstvo (MAP).
ZDA za večjo vlogo Nato sil v Iraku
Sicer pa so ZDA danes zaveznice pozvale k večji vlogi organizacije v povojnem Iraku, kjer trenutno zavezništvo nudi le logistično podporo mešanim enotam pod poljskim vodstvom. Po koncu srečanja je bil z odzivom zadovoljen - čeprav odločitve v tej smeri ni bilo, ni predlogu izrecno nasprotovala nobena od zaveznic.
Robertson pa je napovedal, da se bo zavezništvo s pozivom k večji vlogi v Iraku ukvarjalo v prihodnjih mesecih, tako da bi bila odločitev mogoča na vrhu Nata v Carigradu. "Ta hip pa odločanje še ni mogoče, kajti vsa naša pozornost je osredotočena na operacijo v Afganistanu," je poudaril Robertson.
Slovenija pa je lahko na srečanju napovedala, da bo v mednarodne stabilizacijske sile v Afganistan (ISAF) pod zavezniškim vodstvom prihodnje leto poslala izvidniško enoto z do 20 možmi, medtem ko je minister Rupel ocenil, da za sodelovanje v Iraku ni pogojev, zato se je država raje odločila za alternativne oblike pomoči, kot so izobraževanje policajev ali poslovnežev.
