S tem se Nato prvič v 52-ih letih obstoja sklicuje na 5. člen svoje ustanovne pogodbe, po katerem so članice obvezane, da v primeru napada na članico iz tujine posamično ali kolektivno ustrezno ukrepajo, vključno z uporabo oboroženih sil.
Ko je sporočil takšno odločitev sveta, je generalni sekretar zveze Nato George Robertson sicer opozoril, da zaenkrat še ni potrjeno, od kod so bili organizirani napadi na ZDA, ter da ameriška vlada zadevo še preučuje. "Vendar pa so zaveznice ZDA pripravljene zagotoviti pomoč, ki bo potrebna kot posledica teh barbarskih dejanj," je še dejal Robertson.
Zavezanost h kolektivni obrambi je bila v ustanovni pogodbi zveze Nato opredeljena v popolnoma drugačnih okoliščinah, kot veljajo danes, vendar v svetu, ki ga pesti terorizem, ni nič manj veljavna in nič manj temeljna, je tudi poudaril Roberston. Spomnil je še, da so članice ob 50. obletnici zavezništva, potem ko so ocenile, da je Nato v času hladne vojne obranil njihovo svobodo, opozorile na celo vrsto novih izzivov za svetovno varnost, med njimi na precej takih, ki jih v času nastanka zveze še ni bilo. Terorizem so članice obsodile kot resno grožnjo miru in stabilnosti ter poudarile odločenost bojevati se proti takim grožnjam, je dejal Robertson.
In kaj natančno pravi 5. člen 4. aprila leta 1949 sprejete ustanovne pogodbe zveze Nato, po kraju sprejema znane tudi kot Washingtonska pogodba? S tem členom se članice strinjajo, da se oborožen napad na eno ali več izmed njih v Evropi ali v Severni Ameriki šteje kot napad na celotno zavezništvo. Strinjajo se, da v primeru napada posamično ali kolektivno ustrezno ukrepajo, vključno z uporabo oboroženih sil, zato da bi znova zagotovile varnost na območju zavezništva. Skladno s pogodbo mora zveza Nato o vsakršnem takšnem ukrepanju obvestiti Varnostni svet Združenih narodov in z ukrepi končati, ko lahko mednarodni mir in varnost zagotovi VS ZN.
