NATO širi svojo misijo

Zunanji ministri zveze NATO so danes v Sofiji izrazili odločenost, da zavezništvo nadaljuje širitev misije ISAF v Afganistanu, je povedal tiskovni predstavnik NATO James Appathurai. Kot je dejal Appathurai, so ministri pokazali odločenost, da misijo NATO v Afganistanu s sedanjih 9000 vojakov okrepijo na 17.000 do konca julija in na 21.000 do konca leta. S tem se bo misija NATO lahko razširila iz relativno varnega Kabula in območij na zahodu in severu še na bolj nemiren jug in vzhod.

Na teh območjih sile Nata čaka zelo zahtevna naloga in generalni sekretar zveze NATO Jaap de Hoop Scheffer je že opozoril, da se bo potrebno pripraviti tudi na večje žrtve. Te sicer padajo tudi že zdaj; prejšnji teden so bili tako južno od Kandaharja ubiti štirje kanadski vojaki, ki so delovali v okviru zveze NATO. Tudi zato je pomembno, da imajo vojaki na voljo bolj "robustno" uporabo sile v primeru spopada, opozarjajo v zavezništvu.

Govora tudi o Kosovu ...

Ministri so se dotaknili tudi misije NATO na Kosovu, kjer deluje 17.000 zavezniških vojakov. Dogovorili so se, da do zmanjšanja sil v tej pokrajini ne bo prišlo, dokler ne bo dogovorjen njen končni status. Pogajanja o prihodnjem statusu Kosova naj bi se sicer zaključila nekje novembra, zunanji ministri Nata pa niso bili naklonjeni predlogu ameriškega obrambnega sekretarja Donalda Rumsfelda po zmanjšanju zavezniških sil v tej pokrajini, še preden bi bil dorečen njen končni status.

... Darfurju ...

Zunanji ministri 26-članskega Severnoatlantskega zavezništva so se posvetili tudi krepitvi pomoči mirovnim silam Afriške unije v krizni sudanski pokrajini Darfur. NATO na območju trenutno zagotavlja predvsem logistično pomoč silam Afriške unije, zlasti Washington pa si prizadeva, da bi se morala vloga Nata v Darfurju okrepiti. Toda ministri za zdaj niso sprejeli še nobene odločitve, še posebej, ker je večja prisotnost Nata v Darfurju odvisna od tega, ali bo za to zaprosila Afriška unija ali pa Varnostni svet Združenih narodov, ki naj bi misijo v Darfurju prevzel predvidoma s septembrom.

... ter iranskem jedrskem vprašanju

Sicer pa je glavna tema današnjega zadnjega dne dvodnevnega srečanja v Sofiji vprašanje spornega iranskega jedrskega programa, še posebej v luči za danes pričakovanega poročila generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohameda El Baradeja o sodelovanju Irana z zahtevami mednarodne skupnosti po ustavitvi bogatenja urana ob izteku roka, ki ga je za to dal Teheranu VS ZN. Po pričakovanjih bo to poročilo negativno, zunanji ministri Nata pa se v Sofiji že dogovarjajo, kaj bi moralo slediti.

Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je že v četrtek menila, da bi moral VS ZN ukrepati proti Iranu, ker ta ne izpolnjuje zahteve po ustavitvi bogatenja urana. To stališče je po navedbah diplomatov na četrtkovi "transatlantski" večerji naletelo na široko podporo, vendar pa ministri niso sprejeli nobene odločitve. Je pa Riceova zagotovila evropskim zaveznikom, da si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev in ne vojaško. Po pričakovanjih bo danes ostrejše stališče do Irana zavzel tudi ruski zunanji minister Sergej Ivanov, ki se bo v Sofiji udeležil srečanja sveta NATO-Rusija.