Razporejanje vojakov Nato, ki sodelujejo v operaciji razoroževanja albanskih skrajnežev, poteka brez težav, tako da bi lahko začeli z zbiranjem orožja že v ponedeljek. V Skopje so dopoldne prispeli prvi britanski vojaki, ki bodo predstavljale glavnino sil zveze Nato za razorožitev albanskih skrajnežev. Danes pričakujejo okoli 220 britanskih padalcev, v prihodnjih dneh pa še preostale iz skupnega števila sedemsto vojakov. V Makedoniji je sicer že nameščenih kakih 400 britanskih vojakov, ki so na območje prispeli kot predhodnica zavezniške misije, skupaj pa jih bo 1800. Danes pričakujejo tudi grške, italijanske in nizozemske vojake, petsto francoskih vojakov pa je prispelo že sinoči, le nekaj ur po uradnem začetku operacije Nujna žetev.
Makedonsko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so bili britanski pripadniki Nata že priče napada albanskih skrajnežev na položaje makedonske vojske pri Popovi Šapki na Šar planini blizu Tetova. Sicer naj bi uporniki na območju šarplaninskih vasi občasno streljali, do posamičnih incidentov pa je prišlo tudi na območju Kumanova, kjer so skrajneži napadli policijsko točko v kraju Mlin. Vojska je na izzivanje odgovorila.
Sicer je bila minula noč mirna. Tudi na kriznih območjih blizu Tetova in Kumanova je minila brez streljanja in spopadov. Albanski skrajneži naj bi sicer v Tetovu razširili območje, ki ga nadzirajo. Iz posameznih delov mesta so pregnali prebivalce makedonskega porekla,
v jugozahodnih in severnih delih mesta, v smeri proti Gostivarju in mejnemu prehodu Jažinci, pa naj bi utrjevali nove položaje. Oporišča naj bi albanski skrajneži utrdili tudi v hišah blizu središča Tetova. Makedonske stranke iz Tetova so že zagrozile z zaporo oporišča mednarodnih sil na Kosovu v Erebinu, blizu avtoceste proti Skopju, če albanski skrajneži ne bodo izpustili ugrabljenih prebivalcev in če mednarodna skupnost ne bo omogočila vrnitve pregnanih. V Skopju se je sinoči v središču mesta zbralo več sto Makedoncev, ki protestirajo proti politiki vlade in vlogi zveze Nato pri reševanju krize v državi. Protestniki med drugim zahodno zavezništvo obtožujejo, da podpira albanske gverilce.
Generalni sekretar zveze Nato lord Robertson je danes izjavil, da se bo Nato v primeru vnovičnega izbruha spopadov med makedonskimi silami in albanskimi skrajneži postavilo na stran demokratično izvoljene vlade suverene države Makedonije, katere ozemeljsko celovitost Nato popolnoma podpira. Robertson je tudi dejal, da se utegnejo zavezniške sile, v primeru da položaj v Makedoniji postane napet, umakniti iz države. "Če naši vojaki ne bodo mogli opraviti naloge, ni razlogov za to, da bi ostali v Makedoniji," je pojasnil Robertson.
Robertson je še povedal, da mora biti količina zbranega orožja in streliva "prepričljiva". Trenutno sicer poteka akcija ocenjevanja količine orožja, s katerim razpolagajo uporniki, vendar pa Nato ne bo dovolil, da bi bil vpleten v nekakšno igro številk, saj ne gre za detektivsko misijo, je zaključil Robertson.
Tudi ZDA so pozdravile odločitev Nata, vendar poudarjajo, da bodo ameriške enote vključene le v logistično podporo. Zaenkrat še niso določili števila vojakov, najverjetneje pa jih bo nekaj sto. Ti naj bi prišli iz sosednjega Kosova. Taka odločitev ustreza predvolilnim napovedim predsednika Busha, da bo zmanjšal število vojakov po svetu.
Posebni odposlanec Evropske Unije v Makedoniji, Francoz Francois Leotard pa je dejal, da vojaška rešitev spora ni možna, zato je po njegovem mnenju edini izhod iz krize politični dialog med makedonskimi oblastmi in albanskimi uporniki. Odposlanec EU je še dejal, da se bodo manjši incidenti po vsej verjetnosti v Makedoniji nadaljevali, ker si nekateri pripadniki z obeh sprtih straneh še vedno želijo spopadov, vendar upa, da ti incidenti ne bodo tako siloviti kot doslej.
Rusija se je na odločitev zveze Nato o začetku operacije Nujna žetev odzvalo z dvomi. Nato je z operacijo Nujna žetev nedvomno prevzel veliko odgovornost za to, kar se dogaja v Makedoniji in za možnosti za izhod iz krize, ocenjuje rusko zunanje ministrstvo. Miru in stabilnosti ne bo moč doseči drugače, kot skozi krepitev demokratične, večetnične družbe v enotni in suvereni Makedoniji, še meni rusko zunanje ministrstvo. Makedonski predsednik Boris Trajkovski se bo verjetno prihodnji teden v Kijevu srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Oba se bosta namreč v Kijevu mudila ob 10. obletnici neodvisnosti Ukrajine.
