Zavezništvo bo napade na ZRJ ustavilo, ko bo jugoslovanska vojska izpolnila za to postavljen pogoj: se začela preverjeno umikati. Takšen umik po besedah tiskovnega predstavnika Jamieja Sheaja lahko omogoči le podpis vojaško-tehničnega sporazuma, o katerem se strani še naprej pogovarjata v Kumanovu.
Na zavezništvu so glede možnosti za skorajšnji podpis tega šest strani dolgega dokumenta, ki podrobno opredeljuje način umika okrog 40.000 pripadnikov jugoslovanskih enot iz pokrajine, še vedno ''previdno optimistični''. Shea je izrazil upanje, da bo jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević ''izkoristil priložnost'' za takojšnji mir in na prvo mesto tokrat postavil srbsko ljudstvo - v nasprotnem primeru bodo jugoslovanske sile zaradi napadov še naprej trpele izgube.
O podrobnostih, zakaj so se pogovori v Kumanovu zavlekli, na zvezi NATO niso podrobno spregovorili. Viri pri zavezništvu so povedali, da je eden od problemov tudi nameščanje mirovnih enot KFOR v pokrajini. Te naj bi začele na Kosovo prihajati še pred dokončnim umikom vseh jugoslovanskih sil, poleg tega pa se postavlja vprašanje dostopa do Kosova. Po nekaterih načrtih naj bi določen del mirovnih enot na Kosovo odšel preko srbskega ozemlja, kar je za Beograd sporno.
V minulih 24 urah so letala zveze NATO nad ZRJ poletela v več kot 500 misijah. Napade so osredotočila na Kosovo, kjer so bombardirala topniške položaje in zadela več vojaških vozil, napadla pa so tudi cilje drugod po ZRJ. Med temi je NATO navedel položaje protiletalske obrambe na Kopaoniku ter skladišča vojaške opreme v Čupriji in Svetozarevu. Na zvezi NATO so povedali, da je zavezništvo v tem obdobju napadov izgubilo eno izvidniško letalo brez pilota. Podrobnejših informacij o dogodku v Bruslju niso podali.