49. petdnevnega zasedanja skupščine v Orlandu na Floridi so se udeležili parlamentarci iz držav članic zveze Nato in pridruženih držav. Razpravljali so večinoma o vojni proti terorizmu, sodelovanju v Iraku in Afganistanu ter izboljšanju transatlantskih odnosov po sporih zaradi politike do Iraka. Pred parlamentarci je v torek nastopil tudi odhajajoči generalni sekretar zveze Nato George Robertson, pred tem pa številni predstavniki ameriške administracije in vojske na čelu z načelnikom štaba združenih poveljstev, generalom Richardom Myersom.
Robertson, ki ga bo prihodnje leto na položaju nadomestil Nizozemec Jaap de Hoop Scheffer, je ponovil tisto, kar je dejal že na neformalnem ministrskem srečanju zveze Nato oktobra v Denverju, namreč, da morajo evropske zaveznice povečati svoje sodelovanje v operacijah zavezništva in usposobiti svoje vojake, da bodo zmožni posredovati. Države, ki imajo v uniformah skoraj milijon in pol ljudi, lahko računajo na le 55.000 dovolj usposobljenih za posredovanje v kriznih žariščih. Glede Afganistana je opozoril, da je uspeh nujen, sicer se bodo težave in terorizem od tam zagotovo razširili pred vrata Evrope.
General Myers je parlamentarcem sporočil, da bo potrebno resno razmisliti o reformah načina sprejemanja odločitev v zavezništvu, ker današnji čas zahteva hitrejše odločanje. Namestnik pomočnika ameriškega obrambnega ministra za Evropo Ian Brzezinski pa je opozoril pred podvajanjem zmogljivosti, do česar lahko pride z ustanavljanjem skupne evropske varnostne in obrambne politike. S tem se je v torek strinjal tudi predsednik Parlamentarne skupščine Nato, ameriški kongresnik Doug Bereuter, ki je dejal, da lahko na ta način nastaneta dve organizaciji z istimi nalogami, kar bi postavilo pod vprašaj smisel nadaljnjega obstoja zveze Nato.
Bereuter in Robertson sta bila na koncu zadovoljna, saj so parlamentarci soglasno sprejeli dve resoluciji. Resolucija s pozivom o večji vlogi zveze Nato v Iraku in resolucija o obnovi transatlantskega zaupanja, ki se je skrhalo prav zaradi Iraka, sta dokaz, da je zasedanje skupščine minilo v duhu sodelovanja in zavedanja, da se je zgodilo kar se je, zato je treba s skupnimi močmi poskrbeti, da se zadeve uredijo. Skupščina je na koncu ponovno izvolila Britanca Simona Lunna za svojega generalnega sekretarja, ki mu bo novi štiriletni mandat začel teči januarja leta 2004.