Uvodničarji ob tem turško vlado premiera Bulenta Ecevita pozivajo, naj končno odpravi smrtno kazen, pospeši reforme in tako omogoči začetek pristopnih pogajanj o priključitvi te države EU. K hitrejšemu izvajanju proevropskih reform pa je pozval tudi podpredsednik turške vlade Mesut Yilmaz.
Yilmaz se je zavzel za "pogumno" izvajanje reform, ki bodo omogočile začetek pristopnih pogajanj z EU. Preganja nas čas, zato moramo reagirati pogumno in pospešiti reforme ter se tako prebiti do začetka pogajanj, meni Yilmaz, ki je v vladi pristojen tudi za evropske zadeve. Po Yilmazovi oceni bi Turčija ob uspešni izvedbi ključnih reform, tj. ukinitvi smrtne kazni, uvedbi medijskega programa in pouka v kurdščini ter napredku pri reševanju ciprskega vprašanja, pogajanja z EU lahko začela konec letošnjega leta. "Če s pogajanji ne začnemo letos, potem bo naša integracija postala nezanesljiva, je Yilmaz še dejal za turško tiskovno agencijo Anatolija.
Turška vlada sicer glede približevanja EU ni enotna. Medtem ko se desnosredinska Domovinska stranka Mesuta Yilmaza (ANAP) zavzema za hitro integracijo v unijo, ultranacionalistična koalicijska partnerica (MHP) Devleta Bahcelija zavira izvajanje reform ter nasprotuje ukinitvi smrtne kazni in uvajanju kulturnih pravic za Kurde.
Edina članica Sveta Evrope, ki ima smrtno kazen
Tudi turški dnevniki menijo, da bi morala država na potezo unije odgovoriti z ukinitvijo smrtne kazni, ki so jo sicer zadnjič izvršili leta 1984. "Turčija mora pospešiti reforme, da bo lahko začela pristopna pogajanja z unijo. Smrtna kazen zaustavlja napredovanje Turčije," so v uvodniku zapisali pri dnevniku Sabah. Liberalni dnevnik Radikal opozarja, da je Turčija edina članica Sveta Evrope, katere zakonodaja še vedno dovoljuje smrtno kazen. Zdaj je na Turčiji da ukrepa, pozivajo komentatorji in menijo, da bi Turčija poleg ukinitve smrtne kazni morala kurdski manjšini omogočiti izobraževanje v njihovem jeziku.
Omeniti gre, da se od leta 1999, ko je Turčija dobila status kandidatke za članstvo v EU, stopnjujejo pritiski na državo, naj temeljito reformira družbo, vnese višjo stopnjo demokracije v tamkajšnje institucije in kurdski manjšini podeli več pravic ter tako zadosti kopenhagenskim kriterijem za članstvo.
