Navdušenje nad pristankom Insighta in prvimi posnetki

Po pogrizenih nohtih in bledih členkih znanstvenikov v operacijskem centru v Pasadeni je prišla informacija, da je bila zadeva po 482 milijonov kilometrov dolgi poti, ki je trajala pol leta, uspešna in eksplodiralo je veselje z objemanjem in nazdravljanjem.

Dobil energijo za delovanje

Insight ne bo brskal po Marsu za morebitnimi sledovi preteklega življenja, ampak bo opravljal meritve najmanj dve zemeljski leti, kar je eno marsovsko leto. Nameščanje instrumentov naj bi trajalo kar nekaj zemeljskih mesecev. Iskanje življenja bo naloga prihodnjih misij, na primer tiste leta 2020, ki bo šla na Mars po kamenje, da ga prinese nazaj na Zemljo v analizo. Najprej pa mora še uspešno razpreti sončne celice, da dobi energijo za delovanje, sicer bo le kup železja, ki je uspešno pristalo. Za zdaj kaže, da mu je to uspelo in da se baterija uspešno polni, so sporočili iz Nase.

Pristanek Insighta so predvajali sproti tudi po svetu, med drugim nekaj časa tudi na newyorškem Times Squaru, ki je vedno poln ljudi. Prva satelitska fotografija Marsa je prispela na Zemljo le štiri minute in pol po pristanku Insighta. Bila je malce meglena, ker je bila leča kamere prekrita s prahom, a so znanstveniki potrdili, da je teren gladek in peščen, na kar so tudi upali. V naslednjih dneh pričakujejo lepše fotografije.

"Brezhibno. To smo upali in si predstavljali. Včasih se razplete, kot si želimo," je skromno dejal vodja projekta, glavni inženir Rob Manning. "Neverjetno velik dan za našo državo," je izjavil upravitelj Nase Jim Bridestine, ki ga je na položaj imenoval predsednik ZDA Donald Trump, pod katerim so vesoljske raziskave varne.

Mednaroden projekt

Nasa je poleg Pentagona ena redkih agencij, ki ji Trump ne odvzema sredstev, saj je tako navdušen nad vesoljem, da je ustanovil celo novo vejo oboroženih sil ZDA za vesoljsko vojskovanje.

Projekt Insight je mednaroden, saj so krta izdelali Nemci, sezimometer pa Francozi. 360-kilogramski Insight se ne bo sprehajal po Marsovi površini, ampak bo ostal tam, kjer je pristal, ter z 1,8 metra dolgo robotsko roko odložil na površino krta, ki bo zvrtal luknjo in vanjo položil termometer tja do pet metrov pod površino Marsa. Odložil bo tudi francoski merilec potresov. Znanstveniki nameravajo z meritvami dobiti nekaj več odgovorov na vprašanja glede nastanka planetov v našem osončju pred okoli 4,5 milijarde let. Na primer zakaj je Mars mrzel in suh kot poper, Venera in Merkur vroča kot peklenšček, Zemlja pa ravno pravšnja za življenje.

Insight so namerili na planoto blizu Marsovega ekvatorja Elysium Planitia v upanju, da bodo tla ravna kot parkirišče pred ameriškim trgovskim centrom. Skoraj milijardo dolarjev vredno misijo sta od začetka spremljala dva mini satelita, ki sta v Pasadeno skoraj v živo pošiljala sprotne informacije in posnetke. To se je dogajalo celo med pristankom na Marsu, ko je Insight v šestih minutah s pomočjo padala in potisnih motorjev zavrl s hitrosti 19.800 kilometrov na uro na osem kilometrov na uro in se ni razbil.

Zemljani so od 60. let prejšnjega stoletja poslali proti Marsu številne rakete, plovila in satelite, uspešnih preletov in pristankov pa je bilo le okrog 40 odstotkov. Pristanek Insighta naj bi bil osmi uspešen pristanek Nasinih izstrelkov na Marsu od leta 1976, ko so na planet pripeljali sondo Viking. Nasa je edina agencija, ki ji je doslej uspelo spraviti različne predmete oziroma plovila na površino planeta. Nazadnje rover Curiosity (radovednost) leta 2012, ki se še vedno potika naokrog.