Ameriška uprava za izredne razmere FEMA je ameriške medije prosila, naj ne objavljajo posnetkov smrtnih žrtev orkana Katrina, s čimer je sprožila nov val kritik. Poziv naj bi bil po mnenju ameriškega centra mednarodnega združenja književnikov PEN "nedvomno protizakonit in v nasprotju z načeli svobode tiska". "FEMA je del vladne administracije, ki je v preteklosti že omejila objavljanje fotografij s krstami ameriških vojakov, padlih v Iraku," je povedal predstavnik ameriškega PEN Larry Siems. "Ni stvar uprave za izjemne razmere, da se ukvarja z mediji."
Po katastrofi v New Orleansu vse manj Američanov verjame, da je njihova vlada sposobna ukrepati v nujnih razmerah.V anketi inštituta Pew je kar 67 odstotkov vprašanih menilo, da bi predsednik George Bush lahko naredil veliko več za reševanje razmer v prizadetih državah, njegovo delo pa podpira le še 40 odstotkov Američanov - najmanj po letu 2001.
Raziskava inštituta Gallup pa je pokazala, da najbolj trpi Busheva podoba odločnega voditelja, ki jo je zgradil po 11. septembru, in zaupanje ljudi, da bo vlada sposobna učinkovito ukrepati v primeru večjega terorističnega napada. Prvič po 11. septembru več kot polovica Američanov meni, da naj se predsednik raje bolj posveti domačim problemom kot vojni proti terorizmu.
Reševanje vodijo ljudje, ki niso izurjeni za to
Busheva administracija pa se ne zagovarja le zaradi prepočasnega odziva na največjo naravno katastrofo v zgodovini Združenih držav. Očitajo ji tudi politično kadrovanje, v čemer naj bi tudi tičal vzrok za neučinkovitost. Kar pet od osmih vodilnih mož Zvezne agencije za pomoč v izrednih razmerah (FEMA) namreč nima ustreznih delovnih izkušenj, so pa zato blizu oredsedniku Bush. Vodja FEMA Michael Brown naj bi v biografiji celo lagal o svojih izkušnjah, poročata časopisa Time in Washington Post.
Na dogodke se je kritično odzval tudi nekdanji ameriški zunanji minister Colin Powell. “Prejeli smo več kot dovolj opozoril, da New Orleansu grozi nevarnost. Nismo storili dovolj. Nismo izkoristili časa, ki smo ga imeli na voljo, in ne morem razumeti, zakaj ne,” je dejal. Strokovnjaki so več let opozarjali, da se bo prej ali slej zgodila katastrofa in da nasipi v New Orleansu ne bodo zdržali, a jim oblasti v Washingtonu niso odobrile sredstev za njihovo nadgradnjo. Revija National Geographic pa je že pred slabim letom z neverjetno natančnostjo opisala dogajanje v New Orleansu danes.
Začetek prisilne evakuacij
V New Orleansu vztraja še kakšnih 10 tisoč ljudi, ki mesta ne nameravajo prostovoljno zapustiti. Oblasti so zanje odredile prisilno evakuacijo, pri kateri poleg policije sodeluje tudi vojska. Najbolj uporne prebivalce v zbirne centre odpeljejo z lisicami na rokah, drugi pa po policijskem opozorilu odidejo sami. Župan New Orleansa Ray Nagin je izdal ukaz o evakuaciji predvsem zaradi nevarnosti, ki jo za prebivalce predstavlja onesnažena voda.
Orkan Katrina je po uradnih podatkih v New Orleansu in okolici zahteval že več kot 300 žrtev, vendar število še zdaleč ni končno. Kakšno bo, si ne upa napovedati nihče, oblasti pa so prepričane, da je v orkanu in poplavah, ki jih je povzročil, umrlo več tisoč ljudi. Reševalci pričakujejo, da bodo vse žrtve v New Orleansu odkrili šele, ko bodo izčrpali poplavne vode.
Vladne agencije naj bi pozvale medije, naj ne predvajajo podob smrtnih žrtev orkana. Ameriški predsednik George Bush pa je ob tem menil, da bi morali "obravnavati umrle z dostojanstvom in spoštovanjem, ki ga zaslužijo".
Čeprav voda v New Orleansu počasi upada, ponekod še vedno sega več metrov visoko.
Dan molitve za žrtve orkana
Ameriški predsednik je razglasil 16. september za državni dan molitve za žrtve orkana Katrina. "Pred nami so težki dnevi, predvsem, ko bomo našli tiste, ki niso preživeli neurja," je dejal. "Skozi vso zgodovino, v časih preizkušenj, so se Američani zbrali v molitvi, da bo se pozdravili in prosili za moč za naloge, ki jih čakajo. Zato sem petek, 16. septembra, razglasil za državni dan molitve in spomina," je pojasnil Bush.
Katarina uničila zgodovino
Katrina pa ni odnašala le življenj, nepopravljivo škodo je pustila tudi na kulturni dediščini. Prepoznavna arhitektura ameriškega juga je utrpela hud udarec. V samo nekaj urah so bile mnoge vile in cerkve, ki so jih zgradili v 19. stoletju, uničene. “Naših starih hiš ni več. To ni le vprašanje finančne izgube, izgubljena je naša zgodovina,” je dejala osnovnošolska učiteljica Helen Sirmon iz Biloxija, ki je učence rada vodila na oglede zgodovinskega dela mesta.
Prebivalci le težko verjamejo, da bo vlada uničene stavbe obnovila oziroma zgradila na novo. Večina je bila v privatni lasti in lastniki nimajo denarja za obnovo. Nepremičninski posredniki zato napovedujejo, da bodo mnogi svoja posestva ob Mississippiju in obali Mehiškega zaliva raje prodali. “Tu bo na voljo veliko poceni nepremičnin in zemljišč ob obali,” je ocenil posrednik Bruce Brookshire. “Kdo bi tu sploh hotel ponovno graditi? Stavb ni mogoče zavarovati za primere poplave, a vse, kar naredite, lahko že v naslednjem neurju odnese voda.”
Pomoč še prihaja
V ameriške zvezne države Louisiana, Mississippi in Alabama, ki jih je orkan Katrina najbolj prizadel, prihaja pomoč z vsega sveta. Prvič v zgodovini je v Združene države denarno pomoč namenil tudi Vietnam. Žrtvam naravne katastrofe so namenili 100.000 ameriških dolarjev.
Ameriški senat pa je odobril dodatnih 51,8 milijarde dolarjev za pomoč prizadetim območjem. Za dodatna sredstva jih je zaprosil ameriški predsednik George Bush, ki je odločbo takoj po senatu tudi sam podpisal. To pomeni, da bodo za obnovo po orkanu vsak dan v naslednjih petih tednih namenili skoraj poldrugi milijon dolarjev. Predsednik Bush pa je ob tem obljubil, da bo pomoč v višini 2000 ameriških dolarjev dobila tudi vsaka prizadeta družina.
Superdomu grozi rušenje
Stadionskemu kompleksu Superdome v New Orleansu, kjer je več tisoč ljudi poiskalo zatočišče pred orkanom in tam brez najnujnejših življenjskih potrebšin preživelo več dni, grozi, da ga bodo morali rušiti. Katrina je na objektu povzročila mnogo večjo škodo, kot so prvotno domnevali. Med drugim je uničen del strehe, zaradi česar je bila notranjost delno poplavljena.
Zgradba, ki je od zunaj podobna neznanemu letečemu predmetu, se razprostira na 210.000 kvadratnih metrih, kar je skoraj velikost šestnajstih nogometnih igrišč. Na spletni strani jo upravitelji označujejo kot največjo jekleno konstrukcijo brez opornih stebrov.
