Ne globalno, evropsko segrevanje!

Vremenski podatki v zadnjih mesecih in tednih kažejo, da ne gre le za globalno, temveč kar 'evropsko segrevanje ozračja'. O tem so prepričani strokovnjaki nizozemskega meteorološkega inštituta (KNMI), ki se ukvarjajo z analizo ekstremnih vremenskih pojavov.

Podatki, ki so jih izvedenci vzeli pod lupo kažejo, da meteorološka zima, ki se je pravkar končala, ni bila izjema glede nenavadno visokih temperatur. Že od lanskega septembra je namreč toplota zraka presegla vse dosedanje rekorde, ta pojav pa neprekinjeno traja že pol leta.

Kako zelo ekstremna je bila minula jesen, kaže podatek KNMI: v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, na Nizozemskem in v Nemčiji so od septembra do decembra namerili povprečno temperaturo, ki se glede na prevladujoče statistične vrednosti v 20. stoletju pojavi le enkrat na 10 tisoč let. Ali drugače povedano: verjetnost, da takšna jesen ni posledica klimatskih sprememb, je 1: 10.000.

Ekstremna jesen 2006

Glede na regionalne razmere je povprečna temperatura do pet stopinj nad srednjo vrednostjo za ta letni čas. Jesen 2006 je podrla vse dosedanje toplotne rekorde, in to ob dejstvu, da meritve temperature zraka v nekaterih deželah sežejo kar nekaj stoletij v zgodovino: na Nizozemskem jih beležijo od leta 1706, v Angliji pa celo od leta 1659.

Tudi zima podrla vse rekorde

Minula zima je podobno kot jesen povsem izven povprečnih vrednosti. Na Nizozemskem je bila temperatura zraka za 3,3 stopinje Celzija višja od povprečja. Nemška meteorološka služba je izmerila celo za 4,1 stopinje višjo vrednost od dolgoletnega povprečja za Nemčijo, čeprav razlika v primerjavi z jesenjo ni bila tako očitna. "S pomočjo ekstremnih vremenskih statistik je mogoče ugotoviti, da se takšna odstopanja, izmerjena od decembra do februarja, pojavljajo še manj kot enkrat v sto letih," je povedal Van Oldenborgh z inštituta KNMI.

Po njegovem mnenju so razmere dosegle točko, ko tovrstnih vremenskih skrajnosti ni mogoče več utemeljevati brez upoštevanja globalnega segrevanja ozračja. Prav to je razlog, da se "verjetnost ektremnih prekoračitev najvišjih temperatur še stopnjuje", trdi Oldenburg. Podobnega mnenja so tudi nemški znanstveniki. Pogostost ekstremnih vremenskih pojavov naj bi bila znak, da ne gre za naravne klimatske spremembe.

Vremenski ekstremi so znak globalnih sprememb

Za milo zimo 2006/2007 je poskrbela sprememba v zračnih plasteh, saj je območje sibirskega visokega pritiska močno oslabelo, kar je po mnenju nizozemskih in nemških strokovnjakov prav tako posledica globalnega segrevanja.

Zaradi spremenjene cirkulacije zraka in vpliva vlažnih vetrov z Atlantika je segrevanje ozračja - v primerjavi z drugimi evropskim regijami - še toliko bolj izrazito prav v srednji Evropi. Posledica pa je večja nevarnost za nastanek rušilnih neurij, opozarjajo znanstveniki nemškega Inštituta za fiziko in meteorologijo na Univerzi v Hohenheimu.

Nenormalnost minule jeseni v nekaterih podrobnostih za znanstvenike ostaja neznanka, saj z dosedanjimi modeli niso sposobni v celoti pojasniti dviga povprečne temperature za skoraj pet stopinj Celzija.

Van Oldenborgh domneva, da je globalno segrevanje na stari celini sprožilo doslej neznane mehanizme s t.i. povratno zanko, za katere je težko napovedati prihodnje posledice podnebnih razmer po Evropi. "Če bi se jesenska vremenska anomalija pojavila v poletnem obdobju, bi to imelo podobne katastrofalne posledice kot poleti 2003," pravi Oldenburg. Po zadnjih ocenah je takrat za posledicami vročine umrlo okrog 50 tisoč Evropejcev.