'Ne gradite pravih ali navideznih 'berlinskih zidov' med Rusijo in Zahodom'

Danes 88-letni Mihail Gorbačov je pred tremi desetletji odigral pomembno vlogo pri padcu berlinskega zidu in komunističnega vzhodnega bloka – oznanil je umik sovjetskih sil iz satelistskih držav, ki so desetletja delovale pod sovjetskim vplivom, jasno je napovedal, da se v notranje zadeve Vzhodne Nemčije ne bo vmešaval – in številne sovjetske sile na območju Nemške demokratične republike so v prelomni noči 9. novembra 1989 ostale v vojašnicah. 

30 let kasneje Gorbačov z zaskrbljenostjo opazuje odnose med Vzhodom in Zahodom, še posebej pomanjkanje dialoga med Washingtonom in Moskvo glede jedrskega orožja. V intervjuju za Reuters je med drugim uradni Washington obtožil, da uničuje strukturo in pakte o nadzoru jedrskega orožja, ki svet ohranjajo varen. Glede odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se ZDA umaknejo iz sporazuma o jedrskem orožju (INF), pa je dejal, da ne gre "za odločitev velikega uma".

A kljub kritikam ameriške zunanje politike poziva, naj svet ne gradi pravih ali navideznih zidov med Rusijo in Zahodom. "Vsak zid je poskus, da se ogradiš od pravih težav, s tem pa jih ne rešiš. Zato nasprotujem gradnji zidov, v Evropi nasprotujem kakršnim koli ločnicam ali 'železnim zavesam'," je Gorbačov še dejal za Reuters.

"Ne glede na to, kako nevarna je trenutna situacija, menim da ne gre za ponovitev hladne vojne. Ideološkega boja med Rusijo in Zahodom ni. So pa gospodarske povezave, svoboda gibanja, komunikacija in kulturno zbliževanje. In zato sem prepričan, da se novi hladni vojni lahko izognemo."

Medtem je v intervjuju za BBC posvaril, da je svet v "ogromni nevarnosti" zaradi jedrskega orožja in napetosti, ki vladajo odnosom med Kremljem in Zahodom tudi po koncu hladne vojne. "Dokler obstajajo orožja za množično uničenje, še posebej jedrska orožja, je svet v ogromni nevarnosti." In pozval: "Vsi ljudje morajo jasno povedati, vsi ljudje, da morajo biti jedrska orožja uničena. Tako bomo rešili sebe in svet." 

'Zgodovina se je odvila hitreje, kot je kdor koli pričakoval'

Voditelj, ki je Sovjetsko zvezo vodil v obdobju med letoma 1985 in 1991 in poskušal uveljaviti številne reforme, znane kot Glasnost in Perestojka, ter pozival voditelje držav vzhodnega bloka, naj sledijo njegovemu zgledu, je med številnimi Rusi dandanes znan kot tisti voditelj, ki je dopustil razpad nekdaj mogočne Sovjetske zveze. V teh časih se tako le redko pojavlja v javnosti, v dneh pred obeležitvijo obletnice padca berlinskega zidu pa je spregovoril za več svetovnih medijev.

In ko se danes spominja dogodkov izpred 30 let, pravi, da ga je hitrost dogodkov, ki so vodili do padca komunističnih režimov, presenetili. "Zgodovina se je odvila z neverjetno hitrostjo. V mestih Nemške demokratične republike so se zbrale množice in izrazile svoja stališča. Postalo je jasno, da se stvari na poti do združitve odvijajo mnogo hitreje, kot je kdor koli pričakoval." 

In trdi, da si zasluži vsaj nekaj zaslug za dejstvo, da je združitev Nemčije potekala mirno, brez prelivanja krvi. "Takrat je bilo v Vzhodni Nemčiji nastanjenih 380.000 sovjetskih vojakov. Ukazano jim je bilo, naj ostanejo v vojašnicah. Neverjetno zapleten proces se je odvil brez prelivanja krvi. Mislim, da sem zaslužen za to."

'Leta 1989 je svet izbral mir. Danes potrebujemo to vizijo'

V prispevku za ameriško revijo Time pa je v spominih na tiste usodne dogodke iz novembra 1989 med drugim zapisal: "Danes bi lahko med branjem komentarjev in spominov na tisti čas dobili vtis, da je bil proces združitve preprost, da je vse skupaj kar 'padlo z neba', da se je zgodilo po srečnem naključju ali zaradi naivnosti nekaterih strank. A ni bilo tako." Dodaja, da so potekala številna pogajanja, ki so jih ves čas ogrožali nesporazumi.

"Ko me vprašajo, kdo je resnični junak tistega časa nemira in drame, vedno odgovorim: ljudstvo. Ne zanikam vloge politikov. Odigrali so pomembno vlogo." A konec koncev so bili po njegovih besedah najbolj pomembni ljudje. "Leta 1989 je svet izbral mir. Danes potrebujemo to vizijo." 

"Potegnili smo zadnjo črto pod hladno vojno. Naš cilj je bila nova Evropa: Evropa brez ločnic. Voditeljem, ki so nas nasledili, je spodletelo, niso dosegli tega cilja."