Ne le, da se občine zelo zadolžujejo, pogosto tudi zaobidejo javnofinančne predpise o zadolževanju

Računsko sodišče opozarja na težave na področju zadolževanja občin, tudi v povezavi z ustanavljanjem oziroma nakupi deležev v gospodarskih družbah. Nekatere občine namreč z ustanavljanjem gospodarskih družb pogosto zaobidejo javnofinančne predpise o zadolževanju, s čimer pa se problematika njihovega zadolževanja le še povečuje.

Neproporcionalno visoko zadolževanje 

Kot je pojasnil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, je trenutno 182 gospodarskih družb v lasti občin, od tega jih ima 83 status javnih podjetij. Po njihovih informacijah pa je še vsaj 300 družb v lasti občin, a niso v njihovi večinski lasti. To dogajanje je po Veselovih besedah treba postaviti v kontekst vse večjega zadolževanja občin, saj je to neproporcionalno visoko in na ravni vseh občin znaša že skoraj milijardo evrov.

Računsko sodišče je namreč v več revizijah ugotovilo, da so nekatere občine ustanovile gospodarske družbe, zato da bi zaobšle javnofinančne predpise, ter s tem povzročile pomembna javnofinančna tveganja. To so po Veselovih besedah počele predvsem občine, ki so že tako na meji dopustnega zadolževanja ali pa to mejo celo presegajo.

Izrazito problematično je tudi, da se v zadnjem času občine odločajo za vstop v lastništvo predvsem nelikvidnih ali celo insolventnih gospodarskih družb, kar je povezano s pogostimi potrebami po dokapitalizacijah in s tem angažiranjem dodatnih javnih sredstev.

Zato menijo, da bi moralo biti poslovanje gospodarskih subjektov, ki jih občina lahko ustanovi, usmerjeno predvsem v opravljanje temeljnih dejavnosti, zaradi katerih so ustanovljeni. Tržna dejavnost pa je lahko usmerjena zgolj v t. i. komplementarne dejavnosti, poudarja Vesel.

Prav tako bi morale družbe, ki so ustanovljene, slediti zgolj namenu ustanovitve in ne bi smele ustanavljati hčerinskih družb, kar se v zadnjem obdobju dogaja, ali celo pridobivati kapitalskih naložb za izvajanje tržne dejavnosti. Kot primer je Vesel navedel občino Koper in nakup kapitalskih deležev v Vinu Koper in Primorskih novicah.

Računsko sodišče tako ugotavlja, da se lahko ustanovitev gospodarskih subjektov ali pridobivanje kapitalskih naložb izvaja le zaradi predhodno ugotovljenega javnega interesa. Občine pa javnega interesa ne morejo "izumiti" dodaja Vesel.

Vsebinski konflikt

Pri poslovanju občin je trenutno zaznati vsebinski konflikt, še pojasnjuje predsednik računskega sodišča. Po mnenju občin namreč povprečnina ne dosega povečanja stroškov za nekatere transferje, obenem pa med občinami zaznavajo večji interes za opravljanje tržnih dejavnosti, in sicer z neposrednim ustanavljanjem podjetij ali dokapitalizacijo. "Kar pa je skregano s tezo, da je denarja za izvajanje obveznih nalog občin premalo," je še poudaril Vesel.

Navedel je tudi tri vzgibe občin za takšna ravnanja. Prvi je reševanje socialnega okolja, stopnje zaposlenosti ali blagovnih znamk, ki so v nekem okolju tradicionalno prepoznane. Drugi je iskanje bližnjic preko zadolževanja ali izogibanja javnim naročim, tretja "tiha ambicija" pa je obvladovati različna podjetja. Za takšna ravnanja po Veselovih besedah ni pravne podlage.

Računsko sodišče ocenjuje, da je sistemska ureditev tega področja pomanjkljiva. Zato je sprejelo mnenje o javnofinančnem vprašanju, ki bo zavezovalo računsko sodišče pri njegovih presojah, po Veselovih besedah pa bo tudi zelo dobra usmeritev lokalnim skupnostim in zakonodajalcu.

Na današnji novinarski konferenci je sicer Vesel kot primera, ki dokazujeta to težavo, omenil občini Litija in Štore, ki sta danes dobili negativno mnenje računskega sodišča.

V Litiji pravijo, da imajo finančni načrt za konsolidacijo občine

Litijski župan Franci Rokavec v odzivu na revizijsko poročilo računskega sodišča, ki je občini Litija izreklo negativno mnenje, poudarja, da imajo v občini finančni načrt za konsolidacijo neporavnanih obveznosti. Vprašanja, povezana z zadolževanjem družbe SVC in poroštvom zanj, pa so po njegovih besedah že razrešena. Kot je pojasnil Rokavec, bodo v roku odgovorili na vse ugotovljene nepravilnosti ter v odzivnem poročilu predložili načrt poplačila obveznosti tako občine kot družbe Socialnovarstveni center (SVC). Dejal je še, da so občinski svet že seznanili z odprtimi obveznostmi in načrtom njihovega poplačila, kar pa se tiče družbe SVC, bodo to še storili.

Rokavec še poudarja, da že od začetka leta vodijo finančno konsolidacijo občine, neporavnane obveznosti pa naj bi zaprli v letih 2016 in 2017. Težave so po njegovih besedah nastale zaradi neuspešnega kandidiranja na razpisu za razvoj regij. "Če tega ne bi bilo, ne bi bilo odprtih vprašanj, ali bo občina sposobna poplačati vse obveznosti," je dejal. Priporočila računskega sodišča bodo poskušali v največji možni meri upoštevati, je povedal Rokavec. Po njegovih besedah je eden osnovnih problemov, ki jih ima Litija, da se je več velikih investicij zvrstilo v kratkem času. Tako so morali zgraditi nadomestno osnovno šolo, celoten kanalizacijski sistem s čistilno napravo ter gospodarsko infrastrukturo v samem mestu. So pa po njegovi oceni razrešena vsa vprašanja, povezana z zadolževanjem družbe SVC in poroštvom zanj. Kot je poudaril, so z vračilom patronatskih in meničnih izjav s strani bank ter podpisom aneksov h kreditnim pogodbam med SVC in bankami odpravili kakršen koli dvom, da bi ta posojila imela naravo poroštva. Da posojila SVC nimajo narave poroštva, so sicer zatrjevali že ves čas, je spomnil Rokavec. Pojasnil je še, da je bila družba SVC ustanovljena zato, ker takšnega medgeneracijskega projekta občina ni mogla voditi, saj je šlo za področja, ki bi jih morala urejati država. A je država v tistem obdobju intenzivno spodbujala občine k iskanju finančnih rešitev in izgradnji ustreznih kapacitet.

Kot je dejal Rokavec, so računskemu sodišču poskušali obrazložiti te dejavnike, a očitno pri tem niso bili uspešni O računu, ki naj bi ga občina zamolčala računskemu sodišču, pa Rokavec, kot pravi, ne ve nič. Poudaril je, da so računsko sodišče seznanili z vsemi odprtimi obveznostmi.

Dolg Občine Štore izvira predvsem iz poroštev za podjetje Hudournik

Na občini Štore so v zvezi z ugotovitvami računskega sodišča, da se je občina v preteklih letih zadolževala v nasprotju s predpisi, pojasnili, da so dolgovi posledica večmiljonskih poroštev, ki so bila dana podjetju Hudournik. Zatrdili so, da so dolg v zadnjih letih zmanjšali, občina pa da je zdaj zadolžena za manj kot 500 evrov na prebivalca. Revizija računskega sodišča je po navedbah občine zajela vse izvensodne poravnave, ki so jih sklenili z bankami in so posledica večmiljonskih poroštev, danih podjetju Hudournik, ki je končalo v stečaju. Zaradi omenjenih poroštev je bil leta 2007 blokiran občinski račun, zadevo pa so skušali reševati tako, da bi se dolgovi poplačali z najetjem posojila pri eni banki. A za to niso dobili soglasja ministrstva za finance, so pojasnili.

Na občini so dolg v zadnjih letih sicer zmanjšali za 2,5 milijona evrov, kljub temu pa je njihovo delovanje oteženo že osem let. V reviziji poslovanja občine od začetka leta 2009 do oktobra 2014 je računsko sodišče tudi ugotovilo, da je občina izdala poroštvo v višini 600.000 evrov pravni osebi, ki ni posredni proračunski uporabnik ali javno podjetje. Na občini so v zvezi s tem pojasnili, da je bilo poroštvo dano podjetju Športink, ki je v 100-odsotni lasti občine, in sicer za posojilo, s katerim je družba plačala nakup Doma na Svetini in občinskih poslovnih prostorov.