Je komisija delovala netransparentno?

V javnosti se je pojavil interni dokument z nazivom Vademecum Generalnega direktorata Evropske komisije za trgovino, v katerem so priporočila uslužbencem o tem, kako ravnati s kočljivimi dokumenti, da ne bodo prišli v roke tistim, ki bi jih lahko zahtevali kot informacije javnega značaja, je opozorila informacijska pooblaščenka.

Nekaj nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s transparentnostjo in spodbujanjem demokratičnih principov delovanja oblasti, je na komisarko za trgovino Catherine Ashton, predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa in druge naslovilo odprto pismo, v katerem ostro kritizirajo takšna navodila, ki delujejo proti načelu transparentnosti in prostega dostopa do javnih informacij. Med podpisniki so Acces info iz Španije, Alter-EU, ICCO in Platform ABC iz Nizozemske ter S2B.

Uradna in osebna poročila s sestankov

Sporni dokument opisuje, kako naj uslužbenci direktorata zahteve za informacije javnega značaja čim ožje interpretirajo, predvsem pa, kako naj ravnajo z informacijami o postopkih posvetovanja Generalnega direktorata z različnimi akterji na trgu (predvsem lobisti). Dokument denimo priporoča, naj uslužbenci ne omenjajo kosil, ki jih imajo z lobisti, poleg tega pa naj pripravljajo "uradna“ poročila, ki so lahko dostopna za javnost, in ločeno od njih poročila bolj zasebne narave, ki jih ne bi razkrivali javnosti. V teh bolj osebnih poročilih naj bi uslužbenci na primer zapisali tudi politično kontroverzne zadeve, interne ugotovitve in priporočila.

Vse je v interpretaciji prošnje

Dokument daje tudi dva primera, kako čim bolj zoženo interpretirati zahteve za informacije javnega značaja. V prvem primeru gre za prošnje za dokumente, ki se nanašajo na srečanja med predstavniki direktorata za trgovino in posameznimi podjetji. Tako prošnjo naj bi interpretirali, kot da se nanaša zgolj na srečanja s posameznimi podjetji, ne pa na srečanja s predstavniki teh podjetij. Če pa so mediji zahtevali informacijo o sestanku med uradniki direktorata in predstavniki podjetij, se to po interpretaciji ni nanašalo na srečanja s komisarjem ali pa njegovim kabinetom.

Organizacije, ki so na komisijo poslale protestno pismo, pravijo, da pomenijo tovrstni napotki, ki so zapisani v Vademecumu, skrb vzbujajoč korak nazaj od Evropske inciative za transparentnost (ETI).

Pirc Musar: Takšna priporočila so sramota za EU

Na priporočila Ek se je odzvala tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki pravi da je dokument, ki je zaokrožil širom po Evropi upravičeno sprožil zgražanje. Ob tem je dodala, da Evropska komisija "ni ravno svetel zgled transparentnosti za države članice“ in da so takšna priporočila "sramota za EU in slaba popotnica uradnikom, ki se že tako in tako premalo zavedajo pomena transparentnosti in odgovornosti vladanja“.

Posebej nevarni se ji zdijo napotki, kako pisati zapisnike, da bo v njih čim manj, kako pravzaprav pisati dvojne zapisnike, ene za javnost in ene za notranjo uporabo. Na koncu pravi, da upa, da slovenski uradniki takšnih priporočil nimajo.

V EK odgovor še pripravljajo

Iz Evropske komisije so sporočili, da odgovor še usklajujejo med komisarji.