Petraeus: Cia je vedno trdila, da je šlo v Bengaziju za teroristični napad

Afera nekdanjega prvega moža Cie Davida Petraeusa se še dodatno zapleta. Potem ko je FBI sporočil, da bo pod drobnogled vzel elektronska sporočila ameriškega generala v Afganistanu Johna Allena, se je Cia odločila, da bo tudi sama uvedla preiskavo. Pravijo, da je namen preiskave ugotoviti, ali se lahko na storjenih napakah v tem primeru kaj naučijo.

Allen naj bi nekaj sporočil naslovil tudi na Jill Kelly – žensko, ki je trdila, da je prejela grožnje Paule Broadwell, Petraeusove ljubice. Prav te grožnje pa so začetek zgodbe o varanju.

Petraeus: Cia je vedno trdila, da je šlo v Bengaziju za teroristični napad

Petraeus je danes pričal v kongresu in še nekoliko zameglil dogajanje okoli septembrskega terorističnega napada na ameriški konzulat v Bengaziju, vendar pa je po besedah kongresnikov obenem odločno zavrnil, da bi prišlo v procesu seznanjanja javnosti z okoliščinami napada do politizacije.

Republikanci trdijo, da je administracija predsednika ZDA Baracka Obame namenoma zavajala javnost s trditvami, da je bil napad, v katerem so 11. septembra umrli štirje Američani, spontana reakcija jeznih muslimanov na žaljivi film o preroku Mohamedu. Senator John McCain si je celo privoščil izjavo, da je Bengazi hujši škandal od škandala Watergate, ki je odnesel s položaja predsednika Richarda Nixona.

McCain se je spravil na veleposlanico ZDA pri ZN Susan Rice, ki je pet dni po napadu na podlagi obveščevalnih podatkov, ki jih je imela pred seboj, javno razlagala teorijo o spontanem odzivu. A Petraeus je danes za zaprtimi vrati potrdil, da so njene besede odražale najboljše obveščevalne podatke, ki so jih v tistem trenutku lahko objavili.

Petraeus je po besedah newyorškega republikanca Petra Kinga v odboru za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma kongresa dejal tudi, da je sam vedno trdil, da je šlo v Bengaziju za teroristični napad. Cia je sestavila dokument o napadu, ki pa naj bi ga pozneje spremenile druge vladne agencije. Ni jasno, za katere agencije gre, a Petraeus je po besedah demokratskega kongresnika iz Kalifornije Adama Schiffa zavrnil vse obtožbe republikancev, da je šlo za politični ukrep.

Schiff je povedal, da so spremembe v dokumentu naredili zato, da bi zaščitili obveščevalne vire, nikoli pa ni prišlo do vpletanja Bele hiše zaradi kakšne politične agende. King je dejal, da se ne spomni, da bi bil Petraeus na zaslišanju 14. septembra tako prepričan, da je šlo v Bengaziju za teroristični napad, kot je bil danes. Kot kaže, Petraeusovo pričanje ni bilo v skladu s teorijami zarote republikancev, a se še niso odločili, ali je že nastopil čas za napad nanj, ker ni povedal tistega, kar so si želeli.

Petraeus je bil do preteklega petka, ko je zaradi spolne afere odstopil s položaja direktorja Cie, pri republikancih zelo cenjen in so ga omenjali tudi kot možnega predsedniškega kandidata leta 2016. Sprožali so teorije zarote, češ da ga je Obama izsiljeval z informacijami o aferi, in vprašanja o tem, zakaj je odstopil šele po volitvah. Trenutno kaže, da je šlo za željo spremeniti izide volitev s procesom "impeachmenta", kar pa se jim glede na Petraeusovo pričanje ne bo izšlo.

Dogajanja s tem ni konec, saj so svoje lončke pristavili tudi drugi odbori. Petraeus je odšel še v senatni odbor za obveščevalne dejavnosti, želijo pa si ga tudi v številnih drugih. O aferi z biografinjo Broadwellovo, zaradi katere je preiskavo sprožila Cia, ga še niso spraševali. Petraeus je dejal le, da obžaluje okoliščine svojega odstopa, mimo novinarjev pa je odhitel podobno hitro, kot je to leta 1998 počel demokratski predsednik ZDA Bill Clinton.