Odnos Bele hiše do preiskovalne komisije o 11. septembru je bil od samega začetka politična polomija, kar dokazuje tudi anketa televizije CBS, saj je Bush sprva nasprotoval ustanovitvi komisije. Administracija je kasneje ovirala njen dostop do zaupnih dokumentov, stvari pa so se poslabšale po izidu knjige nekdanjega protiterorističnega koordinatorja Bele hiše Richarda Clarkea.
Clarke je administracijo obtožil, da ni resno jemala njegovih opozoril in opozoril direktorja CIA Georgea Teneta o grožnji teroristične mreže Al Kaida, ampak se je posvetila drugim temam, med drugim Iraku. Bela hiša obtožbe odločno zanika in svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice bo v četrtek zaslišana javno in pod prisego, po javnem ogorčenju zaradi tega, ker je Clarkea večkrat napadla v medijih, nastop pred komisijo pa zavračala zaradi načelnega pravila, da predsednikovi svetovalci ne pričajo pod prisego pred telesi, ki jih je potrdil kongres.
Bush zadržal Clintonovo dokumentacijo
Bela hiša je v petek ponovno spremenila svoje stališče, v kar jo je prisilila javna obtožba nekdanjega pravnega svetovalca predsednika Billa Clintona, Brucea Lindseyja, da komisiji 11. septembra ni predala vseh dokumentov, ki jih je Clinton dal na voljo. Ameriški zakon sicer določa, da so dokumenti nekdanjega predsednika zaprti za javnost najmanj pet let po njegovem odhodu iz Bele hiše, vendar pa je Clinton komisiji želel izročiti 11.000 dokumentov o svoji protiteroristični politiki.
Tiskovni predstavnik komisije Al Felzenberg je v soboto dejal, da so Belo hišo povprašali o teh dokumentih in dobili zagotovila, da bodo do ponedeljka dobili vse. Pravniki komisije jih bodo pregledali in verjetno do torka ugotovili, če gre res za podvajanje, kot je to trdila Bela hiša, ali za kaj hujšega.
Demokrati menijo, da je Busheva Bela hiša zadržala dokumente, ki bi nekdanjega predsednika prikazovali v boljši luči glede protiterorističnih ukrepov, republikanci pa menijo, da se je Clinton hotel narediti bolj uspešnega, kot je bil v resnici, zato je hotel komisiji izročiti gradivo, ki pa ne prinaša nič novega.
Observer: "Pakt" med Bushem in Blairom proti Iraku že leta 2001
Ameriški predsednik George Bush in britanski premier Tony Blair naj bi po pisanju britanskega časnika Observer že leta 2001 sklenila "tajni pakt" proti Iraku. Časnik se sklicuje na navedbe nekdanjega britanskega veleposlanika v Washingtonu, sira Christopherja Meyerja. "Ko bomo končali z Afganistanom, se moramo vrniti nad Irak," je dejal Bush po besedah Meyersa, ki je prisostvoval večerji med obema državnikoma. Nekdanji britanski veleposlanik je sicer še dejal, da Blair ni nikoli resno verjel v to, da bi se Sadam Husein odrekel oblasti in orožju za množično uničevanje brez vojne.
Kot še navaja časnik, naj bi ta pogovor jasno dokazoval, da je britanski premier v nasprotju s svojimi izjavami javnosti dejansko že pred posegom v Afganistanu vedel, da ZDA razmišljajo o napadu na Irak.
Britanska vlada po navedbah Observerja vse tovrstne navedbe ostro zavrača. Irak je že dolgo ena glavnih tem v zunanji politiki in oba politika sta o Iraku govorila skorajda na vseh njunih srečanjih. "Naše stališče je bilo vedno jasno: poskušali smo najti rešitev znotraj OZN in odločitve za vojaški napad nismo sprejeli, dokler marca lani niso bile izčrpane vse druge možnosti," je dejal tiskovni predstavnik Downing Streeta.