(Ne)zdrava organska hrana

Nekaj prednosti ekološkega kmetijstva, ki implicitno vplivajo na boljše življenje: 1.) Raziskovalni inštitut za ekološko kmetijstvo (FiBL) (en) v svoji študiji ugotavlja, da so emisije toplogrednih plinov na hektar v ekoloških sistemih za 32 % nižje kot v sistemih z mineralnimi gnojili in za 35–37 % nižje kot v konvencionalnih sistemih na osnovi hlevskega gnoja. Po tej študiji je to povezano z dejstvom, da ekološko kmetijstvo v povprečju vrne v tla 12–15 % več ogljikovega dioksida kot sistemi z mineralnimi gnojili, in sicer s pomočjo spodbujanja rodovitnosti tal in vsebnosti humusa. 2.) Ekološko kmetijstvo skrbi za biotsko raznovrstnost in si prizadeva za njeno izboljšanje, kjer je to mogoče. Ekološki kmetje plevel zatirajo z rokami in ne s herbicidi. To pomaga ohranjati biotsko raznovrstnost tako na površju kot pod njim. Ko v ekološkem kmetijstvu uporabimo izraz biotska raznovrstnost, to ne pomeni le večjega števila rastlin in živali, ampak tudi to, da več rastlin in živali, značilnih za določeno območje, raste ali živi kar najbolj naravno. Poseben poudarek je namenjen tudi ohranjanju ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. 3.) Nekatere študije so ugotovile, da ekološko kmetijstvo povzroča povečanje števila koristnih organizmov, ki živijo v tleh, kar pomaga zagotavljati zdravje posevkov in živali. 4.) Sama narava ekološkega kmetijstva pomeni, da vodi k ustvarjanju delovnih mest, številčnejšemu podeželskemu prebivalstvu in k obilju na podeželju. Recesija je. Hočete več brezposelnih, ki se bodo preživljali na račun davkoplačevalcev, ali bi morda radi več zaposlitvenih mest? Študija britanske organizacije Soil Association iz leta 2006 z naslovom Poklici v ekološkem kmetijstvu (en) je ugotovila, da ekološko kmetijstvo v Veliki Britaniji zagotavlja 32 % delovnih mest na kmetijo vec kot primerljive konvencionalne kmetije, ekološki kmetje v Veliki Britaniji pa so v povprecju tudi sedem let mlajši od svojih konvencionalnih kolegov. 5.) Ekološko kmetijstvo ustvarja privlačnejšo naravno krajino, tako da je osredinjeno na: -zasajanje živih mej in ohranjanje travnikov; -ohranjanje domače flore in favne; -varovanje in izboljševanje vodnih virov in tal; -uporabo avtohtonih vrst rastlin in živali ter lokalnih virov.

Nekaj prednosti ekološkega kmetijstva, ki implicitno vplivajo na boljše življenje: 1.) Ekološki kmetovalci si ne prizadevajo le za to, da bi vzdrževali zdravje, rodovitnost in naravno stanje tal, ampak skušajo tla tudi izboljšati z vnosom hranil, boljšo strukturo tal in z učinkovitim gospodarjenjem z vodo. 2.) Ekološko kmetijstvo dejavno prispeva k povečanju sposobnosti tal za zadrževanje vode in ohranjanje visoke kakovosti vodnih virov. Ekološki kmetijski sistemi pomagajo ohranjati ali celo izboljševati kakovost vode s pomočjo zmanjševanja količin kemikalij, ki se uporabljajo v kmetijstvu in ki lahko pronicajo v jezera, reke, potoke in v druga vodna telesa. Ekološko kmetijstvo omejuje rabo sintetičnih gnojil in pesticidov, pospeševalcev rasti in antibiotikov za živali, kar zmanjšuje tveganje, da bi te snovi zašle v vodna telesa. Zmanjšana je tudi nevarnost evtrofikacije; pri tej prekomerno razmnoževanje alg, ki ga povzroča spiranje hranil v ta vodna telesa, zmanjšuje vsebnost kisika in ogroža zdravje vodnih rastlin in živali. 3.) Ekološki kmetijski sistemi prispevajo k zdravemu okolju in povečujejo vizualno privlačnost okolja v kmetijskih območjih. Poglejte si lepo prosim kak dokumentarec o tem, kako so z neekološkim kmetijstvom iznakazili naravo. 4.) Nekatere študije so celo pokazale, da ekološko kmetijstvo proizvaja manj izpustov CO2, zato bi lahko pomembno prispevalo k zmanjševanju učinkov podnebnih sprememb. Dejavniki, ki lahko prispevajo k temu, so: -zmanjšana raba energije s pomočjo recikliranja odpadkov in stranskih proizvodov namesto uporabe sintetičnih gnojil, izdelanih s pomocjo energetsko intenzivnih postopkov, -ohranjanje več prvotne vegetacije in več vegetacije na splošno; -skladiščenje ogljika v organski snovi tal, saj skušajo ekološki kmetovalci povečati vsebnost humusa v tleh.

@igor.gojcic V slovenščini uporabljamo izraz biološka in pa ekološka hrana, v angleščini pa se pod pojmom organska hrana razume biološka. Širša obrazložitev: Organic food can be defined as "the product of a farming system which avoids the use of man-made fertilisers, pesticides, growth regulators and livestock feed additives. Instead the system relies on crop rotation, animal and plant manures, some hand weeding and biological pest control". This definition serves to distinguish the use of the word 'organic' in this context from its more traditional scientific meaning as a description of a carbon-containing molecule. 'Organic' is the description used only in English-speaking countries; in other markets 'Bio' , 'Oko' or 'Eco' are appropriate. The Organic Products Regulations 1992 as amended implement EU Council Regulation EEC No 2091/91 (as amended in 1995) on organic production of agricultural products and foodstuffs. The use of the word 'organic' is restricted to agricultural crops and livestock and products made from them, in compliance with the detailed provisions of Annexes I, II and III of the Council Regulation.

Klinac,nič ne bo s pdf-ji, katere omenjam v prejšnjem komentarju, ker ne morem objaviti povezave, komentarja pa tudi ne morem izbrisati. Rešitev: išči na googlu pod iskalnimi gesli: 1.) "Zakaj ekoživila vorganizirani javniprehrani?" 2.) "Pet prioritet za spodbuditev razvoja ekološkega kmetijstva" 3.) "Vizija za raziskovalni program za ekoživila in ekološko kmetijstvo do leta 2025"

Tale Alan Dangour je tak trot, da mu ni para. Poglejmo njegovo izjavo: "Po pregledu vseh dokazov, ki so kadar koli objavili, vemo, da ni nobene pomembne razlike med organsko in konvencionalno pridelano hrano". 1.) On ni pregledal vseh dokazov, jih je preveč. 2.) Zanimivo bi bilo vedeti, kako on klasificira razlike med pomembne in nepomembne. To je človek, ki bi upal priti v svet z izjavo: "Cianid sploh ni strupen", v mislih pa bi morda zadržal, da zgolj v primeru, ko ga vdihneš kak pikogram. Njegova izjava je zavajajoča in vsakdo, ki mu bo količkaj mar za verodostojne argumente o tem, koliko pomembnih razlik je med biološko pridelano hrano in pa konvencionalno, se bo pogovoril s kakšnim šolanim strokovnjakom s področja ekologije in trajnostnega kmetijstva, ne pa le trobental s podkupljenimi znanstveniki. Za laika priporočam tale pdf dokument, ki spregovori o tem, zakaj eko živila v organizirani javni prehran

V resnici vas ravno industrija "bio-hrane" nateguje do onemoglosti in vam zaračunava težke denarje za napol gnilo in črvivo sadje in zelenjavo :-) In razni "neodvisni" eko-raziskovalci, so še kako odvisni od silnih denarjev tega pogona in MORAJO vedno objavljati rezulate o domnevni škodljivosti običajno predelane hrane in neoporečnosti "bio-hrane" - ne se slepiti s tem. So bistveno bolj odvisni, kot v običajnih državnih inštitucijah. Ampak govoriti o dejstvih z eko-fanatiki je itak bob-ob-steno - a nede :-)))

Nevem ali so ljudje tako nevedni ali tako neumni, pri pridelavi biohrane res ne uporabljajo strupov, je zato res boljša od tiste, pri kateri pa upobaljajo strupe, ter vsekakor boljša gensko manipulirane hrane, a vseeno lahko vsebuje škodljive snovi, ki pridejo iz okolja v katerem se biohrana prideluje, na to pa gladko pozabljajo. Sicer pa je izraz organska hrana neprimeren, saj vsa rastlinska hrana organska, mar ne. Ciaobella=Ljudje ne nasedajte INDUSTRIJI ! Jejte DOMAČE, nešpricano in čim bolj NARAVNO!" ... polno hrano, ne pa industrijske, namensko s snovmi osiromašene hrane, za povrh genetsko obdelana, da vam lahko ista industrija potem prodaja še vitaminske, mineralne in druge dodatke. Za denar seveda.

To nas sedaj fojtrajo, ker bo počasi pričelo primanjkovati hrane. Da ne bomo preveč težili.

Življenska doba se pa kar podaljšuje in podaljšuje,... :-))) Eko-fanatiki so tisti, ki bi morali malo pogledati raziskave o škodljivost/neškodljivosti in dejanskih koncentracijah posameznih učinkovin.

Dejstvo je, da smo eni gensko bolj odporni eni manj in vse to pranje možganov s strani "strokovnjakov" in medijev, ki to prenašajo bolj škodijo zdravju kot bilo kakšna hrana.

roky13 popolna? vizualno ja kar pa vsebuje je pa nič od nič... če ocenjuješ kakovost hrane po tem kako izgleda mam velik revij ko je lepa hrana not pa jih lahk poješ...

ja sigurn ... bio ne uporablja pesticidov zato je veliko bolj zdrava... industrijska pa škoduje telesu... najboljša pa je še vedno genetsko predelana... ni pesticidov in je vedno popolna ter občutno cenejša kot bio

izbruh 12.08.2009, 09:07 Vsakega normalnega skrbi za svoje zdravje...

ciaobella, obstaja pa tudi t.i. placebo efekt. Bolj se bojiš za svoje zdravje, hitreje zboliš...

v trgovini kupujem wc papir ter plastične rože ostalo posadim na polju

Vidim, da se moramo ponavljati! ORGANSKA HRANA: - Predvsem ne vsebuje PESTICIDOV in ostalih Fito Farmaceutskih sredstev... - Omenjena sredstva so predvsem strupi za zatiranje škodljivcev in zagotavljajo večji % izkoristka / pridobitve od posejanega... - Ta sredstva ostanejo na lupini ali pronicajo v plod in zastrupljajo NAŠE telo... - Nekatera sredstva so KARCENOGENA in imajo dokazan OBČUTEN vpliv za nastanek in razvoj rakastih obolenj. 24 UR.... PREDEN PIŠETE (COPY PASTE) PODOBNE ČLANKE SE POSVETUJTE Z STROKOVNJAKI. PO VAŠEM ČLANKU BO 90 % LJUDI VESELO KUPOVALO INDUSTRIJSKO HRANO... RESNICA PA JE ZELO KRUTA... INDUSTRIJSKA HRANA JE DOBRA ZA PREDELOVALNO INDUSTRIJO, KI JI OMOGOČA VELIKE DOBIČKE. ZA ČLOVEKA...ZA NJEGOV UM, DUŠO IN TELO PA JE V VEČINI PRIMEROV DOKAZANO ŠKODLJIVA. HVALA

BIO je zdravo... BIO prehrana ne vsebuje PESTICIDOV. Mislim, da ni potrebno razlagati kaj karcinotvorni strupi povzročajo v človekovem telesu. Da ne govorimo o dodatkih pod nazivom E ! Ljudje ne nasedajte INDUSTRIJI ! Jejte DOMAČE, nešpricano in čim bolj NARAVNO!

Še ena prirejena raziskava iz uradnih inštitucij. Že dolgo je znano, da je nujno delati raziskave v neodvisnih inštitucijah. Zakaj nam razlagajo, da flour v zobnih pastah ni škodljiv, da aspartam kot sladilo ni škodljivo, zdaj pa hočejo povedati, da pesticidi v hrani tudi niso škodljivi. Vsa koncencionalna hrana ima v sebi ogromno pesticidov, še celo recimo vina.

Res so smešni tile eko-fanatiki, ko za na pol gnila, majhna grintava jabolka plačujejo težke denarje :-)