Ne že spet!

Po nekaj mesecih zatišja se, kot kaže, že tretjič letos razplamteva rusko-ukrajinsko-evropski plinski spor. Ruski premier Vladimir Putin je celo zagrozil, da bo konec tega ali v začetku naslednjega meseca dotok plina v Evropo prekinjen, če Ukrajina ne bo poravnala svojih obveznosti.

"Gazprom bo zagotavljal samo plin, ki so ga plačali vnaprej," je dejal Putin. To pa pomeni, da bodo ukrajinska podzemna skladišča kmalu prazna. "Ukrajina preprosto ne bo mogla preživeti in bo zato prisljena jemati plin, namenjen izvozu. To lahko pripelje do prekinitve pošiljanja plina v Evropo," je napovedal.

Pred tednom dni so se neuspešno končala pogajanja med ruskim Gazpromom in ukrajinskim Naftogazom. Ukrajina, ki jo je svetovna finančna in gospodarska kriza še posebej prizadela, se je zavzemala za odložitev plačila v višini do petih milijard evrov, kolikor potrebuje za plin, ki ga lahko shrani v svojih podzemnih zmogljivostih. A je ruska stran zagrozila, da bo moral Kijev ves dostavljeni plin plačati vnaprej, če bo zamudil z majskim plačilom. To se je tudi zgodilo.

Sicer pa so iz Moskve podobno sporočilo kot v Kijev poslali tudi v Bruselj. Od 27 so na vrhu EU-Rusija zahtevali, naj pomaga Ukrajini pri plačilu majskega računa za dobavljeni plin, da bi se s tem izognila morebitnim prekinitvam dobave.

Še dobro, da je poletje …

Nazadnje je rusko-ukrajinski spor vrelišče sicer dosegel prve dni leta. Gazprom je dobavo zemeljskega plina Ukrajini zaradi spora glede cene in ukrajinskega dolga prekinil 1. januarja, 7. januarja pa je zaradi domnevnih kraj plina, namenjenega evropskim odjemalcem, prekinil tudi dobavo plina preko ukrajinskega ozemlja Evropi in tako močno prizadel številne države.

Posledice so tedaj najbolj občutile države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo skoraj izključno iz Rusije. S prekinitvijo oz. močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina so se poleg držav zahodnega Balkana soočile tudi članice EU Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in tudi Francija.

V naslednjih tednih so nato podpisali plinski sporazum, v skladu s katerim naj bi pretok tega energenta nadzorovali ruski in ukrajinski opazovalci ter opazovalci EU, in sicer na petih točkah tako v Rusiji kot Ukrajini ter še treh točkah na Slovaškem in v Romuniji.