Ne živimo v holocenu, pač pa v antropocenu. Skoraj ni več kraja, ki ga človek ni spremenil

Že več let potekajo znanstvene razprave, ali je čas, da se poslovimo od sedanje geološke dobe holocena in tudi uradno sprejmemo spoznanje, da je človek s svojim delovanjem tako zelo spremenil Zemljo, zlasti zemeljsko površje in zemeljsko atmosfero, da je po več kot 11.000 letih holocena - obdobja podnebne stabilnosti, ki je omogočil razmah človeštva - že nastopilo novo geološko obdobje - antropocen (anthropos grška beseda za človeka).

Preoblikovanega že tri četrtine površja

Geolog Reinhold Leinfelder z berlinske univerze je dejal, da smo pred industrializacijo še lahko razlikovali med naravo in okoljem, ki ga je spremenil človek. Žal pa je človek zadnjih dvesto let tako zelo spremenil naravno okolje, da narava, kot smo jo nekoč poznali, sploh ne obstaja več. Postregel je s podatki, da je človeštvo preoblikovalo kar 75 odstotkov vsega trdnega površja. Zemeljsko obličje spreminjamo z intenzivnim kmetijstvom, rudarstvom. Poseljujemo in spreminjamo območja, ki niso bila primerna za poselitev, a nam je tehnologija omogočila, da smo jih naredili naseljiva. Stopnja izumiranja živali je danes stokrat, po nekaterih podatkih pa celo tisočkrat večja, od izumiranja živih bitij v naravnem procesu.

Geologi obdobja zemeljske zgodovine določajo na osnovi zemeljskih plasti. Kar človek zapušča za sabo, so kupi plastičnih odpadkov. Holocen, ki se je začel pred 11.700 leti po zadnji ledeni dobi, se očitno umika antropocenu. Ta se naj bi začel pred nekaj sto leti z razvojem intenzivnega kmetijstva, razmah pa doživel z dobo industrializacije v 18. stoletju.

Ideja zori že več let

Že leta 2011 je londonsko geološko združenje organiziralo mednarodno konferenco strokovnjakov različnih ved z naslovom Antropocen - nova doba v geološki zgodovini Zemlje. Udeleženci so bili enotni, da se je pred nekaj sto leti že začela nova geološka doba, v kateri je človeštvo s svojimi posegi in odločitvami tako močno vplivalo na razmere na Zemlji, da je to geološko dobo v štiri in pol milijarde dolgi zgodovini našega planeta potrebno označiti za dobo človeškega vplivanja in spreminjanja.

Vse od takrat so znanstveniki iskali odgovor na vprašanje, ali je Zemlja še vedno v dobi holocena, ali smo že zakorakali v novo geološko obdobje antropocen. Še največ razhajanja pa je glede tega, kdaj smo zakorakali v novo geološko obdobje.

Sporno le še vprašanje, kdaj se je antropocen začel

Tokrat so se znanstveniki zbrali na konferenci v Berlinu in predstavili svoje ugotovitve ter odgovore na zastavljeni vprašanji. Postavili so tudi časovni okvir, kdaj naj bi tudi uradno sprejeli novo poimenovanje. Kot poročajo različni tuji mediji, imajo sedaj strokovnjaki do leta 2016 čas, da pripravijo uradno utemeljitev in vse potrebno za poimenovanje novega obdobja v zgodovini našega planeta.

Vse kaže, da bodo tako že naši otroci med obdobja geološke zgodovine Zemlje dodali novo geološko dobo antropocen, ki bo sledil holocenu. Znanstveniki z razpravo o poimenovanju pa opozarjajo tudi na dejstvo, da živimo v dobi, ki jo sami oblikujemo, zato je še kako pomembno, da to počnemo odgovorno.