Voditelji Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Avstrije, Finske, Portugalske in Irske so ocenili, da bi uvedba položaja predsednika s predvidoma petletnim mandatom majhne države postavila v neenakopraven položaj in jim odvzela vsakršen vpliv in težo pri sprejemanju odločitev.
"Vztrajamo pri načelu polletne rotacije predsedstva," je po koncu večerje poudaril luksemburški premier Jean Claude Juncker. "Po našem mnenju EU ne potrebuje nove institucije. Predlog o uvedbi položaja predsednika bi najverjetneje pomenil podvajanje dela Evropske komisije, kar bi državljane le zmedlo, položaj unije pa oslabilo," je menil. "Takšen signal želimo poslati predsedniku konvencije o prihodnosti Evrope," pa je poudaril nizozemski premier Jan Peter Balkenende, medtem ko je njegov belgijski kolega Guy Verhofstadt mini vrh označil kot "strateško in taktično srečanje".
Institucionalni ustroj unije
Evropska konvencija se pod vodstvom nekdanjega francoskega predsednika Valeryja Giscarda d'Estainga prav zdaj loteva razprave o prihodnjem institucionalnem ustroju unije, ki pa mu bodo smernice začrtali sami voditelji unije. S predsednikom konvencije bodo namreč na to temo razpravljali na vrhunskem zasedanju sredi aprila, ko se bodo v Atenah sestali ob podpisu pristopne pogodbe z desetimi novimi državami, med njimi tudi s Slovenijo.
Ker je to vprašanje države članice že močno razdelilo, konvencija pa mora delo z oblikovanjem predloga prihodnje ustavne pogodbe končati do junija in je že v precejšnji časovni stiski, bo vsaj okvirni dogovor močno zaželen.
Velike članice unije pri reformi zagovarjajo krepitev medvladnega načela, pri katerem osrednjo vlogo igra ministrski svet EU, kjer so zastopani nacionalni interesi. Ker se večina odločitev v njem sprejema s kvalificirano večino, kjer vsaki državi število glasov pripada glede na njeno velikost oziroma število prebivalcev, lahko večje članice unije hitreje stopijo v ospredje. Poleg tega se večje članice, kot omenjeno, zavzemajo tudi, da bi svet EU dobil za daljše obdobje izvoljenega predsednika, s čimer bi bil ukinjen sedanji sistem polletnega kroženja predsedstev med posameznimi članicami.
