Kneset je danes zavrnil predlog proračuna za leto 2005, s tem pa sprožil krizo, ki bi lahko privedla do padca vlade izraelskega premiera Ariela Šarona ter upočasnila ali celo ustavila njegov načrt o enostranskem umiku Izraela z območja Gaze in dela Zahodnega brega. Proti predlogu proračuna je glasovalo 69 poslancev, 43 pa za. Tako kot je napovedala, je proti glasovala tudi glavna koalicijska partnerka Šaronovega Likuda, stranka Šinuj.
Barguti bo iz zapora kandidiral na volitvah
Priljubljeni vodja palestinskega gibanja Fataha na Zahodnem bregu Marvan Barguti, ki v Izraelu prestaja večkratno dosmrtno zaporno kazen, bo po navedbah njegovih zaupnikov vendarle kandidiral na palestinskih predsedniških volitvah 9. januarja 2005. Kot je potrdil vodja kampanje za osvoboditev Bargutija Saed Nimr, je Bargutijeva kampanja danes plačala 3.000 dolarjev depozita, Bargutijeva soproga pa naj bi še pred iztekom roka za oddajo kandidatur, ki poteče danes opolnoči, vložila potrebne dokumente.
Hamas bo bojkotiral volitve
Skrajno palestinsko gibanje Hamas je sporočilo, da se njeni člani ne bodo udeležili januarskih predsedniških volitev. "Vsi člani našega gibanja se bodo vzdržali volitev, ki jih bodo izpeljali 9. januarja. Palestinci razumejo naš pogled na trenutno stanje v državi. Naša odločitev naj ne vpliva na željo palestinskega naroda po udeležitvi volitev," je dejal eden od vodij gibanja. Gibanje Hamas v bitko za predsedniški stolček ni poslalo svojega kandidata, saj v volitvah vidijo le orodje, s katerim le še dodatno podpirajo palestinsko oblast, ki je nastala med mirovnimi pogajanji med Arafatom in Izraelom.
Hamas se je v preteklosti zavzemal za delitev moči v začasni post-Arafatovi vladi ter za parlamentarne in občinske volitve.
Izrael privolil v dodatne egiptovske enote ob meji z Gazo
"Izrael bo Egiptu dovolil namestitev dodatnih sil na meji z območjem Gaze, da bi lahko tam po načrtovanem umiku Izraela prihodnje leto zagotovili mir," je po pogovorih z egiptovskim kolegom Ahmedom Abulom Gejtom v Jeruzalemu izjavil izraelski zunanji minister Silvan Šalom.
Za ta dogovor bi bile potrebne spremembe v mirovnem sporazumu iz Camp Davida iz leta 1979, ki omejuje vojaško navzočnost Egipta ob meji. "Dosegli smo dogovor, ki dopušča namestitev dodatnih egiptovskih sil na egiptovski strani meji, čeprav mirovni dogovor tega ne dovoljuje," je povedal Šalom. Dodal je, da se je potrebno o podrobnostih glede števila sil in vrste orožja še dogovoriti.
Izrael se je obrnil na Egipt, da bi mu pomagal ohraniti mir na meji po načrtovanem izraelskem umiku iz Gaze, ki naj bi se začel prihodnje poletje. Egipt je ponudil namestitev sil na meji in usposabljanje palestinskih varnostnih sil.
Kot poroča izraelski časnik Haaretz, naj bi Egipt predlagal namestitev 750 vojakov na meji z Gazo, da bi preprečili tihotapljenje orožja in izboljšali varnostne razmere. Egipt ima v skladu z mirovnim sporazumom z Izraelom iz leta 1979 na meji le policiste. Izraelski premier Ariel Šaron je ameriškim politikom pojasnil, da bi se Izrael poleg umika z območja Gaze umaknil tudi z meje z Egiptom, če bi jo slednji varoval.
Sirski predsednik Bašar al Asad pa je po poročanju sirske tiskovne agencije Sana v torek zatrdil, da bi se lahko mirovna pogajanja z Izraelom začela tam, "kjer so se januarja 2000 ustavila". To stališče naj bi bilo v nasprotju z dosedanjimi navedbami Sirije, ki je želela "brezpogojna pogajanja". Asad je ponovil stališča Sirije glede miru v regiji.
"Ta mir mora temeljiti na resolucijah ZN, to je resolucijah 242 in 338 VS ZN, ki zahtevajo umik Izraela z vseh zasedenih arabskih ozemelj," Asad je slednje povedal po vrnitvi iz Šarm el Šejka, kjer se je z egiptovskim kolegom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o obnovitvi pogajanj z Izraelom.
Posebni odposlanec ZN za Bližnji vzhod Terje Roed-Larsen je minulo sredo predstavil ponudbo sirskega predsednika za obnovitev "brezpogojnih" pogajanj z Izraelom. Izrael se je na to ponudbo odzval z nezaupanjem.
