Za največjo okoljsko nesrečo na Madžarskem kriva 'narava'

Madžarsko sodišče v kraju Veszprem je danes oprostilo nekdanjega šefa tovarne aluminija Mal na zahodu Madžarske, iz katere je oktobra 2010 ušlo preko 1,1 milijona kubičnih metrov strupene rdeče gošče. Ta velika industrijska nesreča je zahtevala življenja desetih ljudi, še več kot 150 pa jih je utrpelo hude kemične opekline.

Zoltana Bakonyija, nekdanjega direktorja tovarne Mal v mestu Ajka in še 14 drugih zaposlenih so oprostili obtožb o malomarnosti in škodovanju okolja ter obtožb o kršitvah pravil upravljanja z odpadki. Tožilstvo je sicer zahtevalo zaporne kazni za vse obtožene.

A sodišče je razsodilo, da je za nesrečo odgovorna "narava" ter da direktor in uslužbenci posledično ne morejo biti kazensko odgovorni. Glede na sodbo je katastrofo povzročila "izguba stabilnosti" zaradi tal pod tovarno, ki je poškodovala rezervoar s strupeno rdečo goščo.

Bakonyi je pred izrekom sodbe dejal, da "obstajajo tragedije", ki se zgodijo tudi takrat, ko vsi opravijo svoje delo in se držijo ustreznih pravil.

V največji okoljski nesreči na Madžarskem je 4. oktobra 2010 popustila stena velikega zemeljskega rezervoarja, ki je zadrževal ogromne količine strupene alkalne gošče, ki nastaja ob proizvodnji aluminija. Kraje Kolontar, Devecser in Somlovasarhely na zahodu Madžarske je dobesedno preplavilo in praktično uničilo življenje na območju.

V nesreči je več kot 300 družin izgubilo streho nad glavo, številni preživeli pa so utrpeli hude kemične opekline. Nesreča je opustošila skupno 40 kvadratnih kilometrov. Madžarska vlada je ob nesreči razglasila izredne razmere in evakuirala okoli 8000 ljudi.

Tovarni Mal so leta 2011 dosodili plačilo 472 milijonov evrov odškodnine regionalnim okoljskim oblastem. A podjetje se je na to pritožilo, ker se ni strinjalo z ocenami količin izlite gošče, ter zahtevalo natančen izračun količin in temu ustrezen izračun odškodnine. Sodišče je pritožbi ugodilo. Insolvenčni postopek proti podjetju medtem še zmerom poteka. Kljub milijonom evrov, namenjenih odpravljanju okoljskih posledic nesreče, več sto hektarjev ni več uporabnih za kmetovanje.