Nemčija bo čez dobrih deset let zaprla jedrske elektrarne

Nemška vladajoča koalicija je dosegla dogovor, ki predvideva zaprtje vseh jedrskih elektrarn v državi do leta 2022, je povedal okoljski minister Norbert Röttgen. Večino elektrarn naj bi zaprli do leta 2021, tri najnovejše pa bi delovale do leta 2022. Vodstvo strank črno-rumene koalicije, ki jo sestavljajo krščanski demokrati in krščanski socialisti (CDU/CSU) ter liberalci (FDP), je po skoraj 13-urnih pogajanjih in vroči razpravi v noči na ponedeljek doseglo dogovor o tem, da bo večina od skupno 17 nemških nukleark prenehala delovati do konca leta 2021.

V primeru, da bi prišlo pri odklapljanju jedrskih elektrarn in prehodu na alternativne oblike energije do težav, bodo tri jedrske elektrarne obratovale še do leta 2022.

Minister Röttgen je odločitev desnosredinske koalicije označil kot "nepreklicno". Žgočo razpravo o prihodnosti jedrske energije v Nemčiji sta sprožila marčni potres in cunami na Japonskem, ki sta resno poškodovala jedrsko elektrarno v Fukušimi.

Nemška kanclerka Angela Merkel je popoldne poudarila, da bi bila Nemčija lahko prva velika industrijska država, ki bo prešla na visoko učinkovito in okolju prijazno energijo. To po njenih besedah prinaša tudi možnosti za izvoz, tehnologijo in delovna mesta. Pot do popolne odpovedi jedrski energiji pa bo po besedah nemške kanclerke velik izziv za Nemčijo, obenem pa tudi velika priložnost za prihodnje generacije.

15. marca se je Nemčija odločila za tri mesece ustaviti delovanje sedmih od 17 nemških jedrskih elektrarn, zgrajenih pred letom 1980. Okoljski ministri 16 nemških zveznih dežel pa so pred dnevi odločili, da omenjenih sedem najstarejših nemških jedrskih elektrarn dokončno zaprejo. Nemška vlada naj bi o prihodnosti jedrske energije v Nemčiji dokončno odločila 6. junija.

Vlada bi sicer glede odločitve rada dosegla konsenz z opozicijo, kar je poudarila tudi kanclerka. Vodja največje opozicijske stranke, socialdemokratov (SPD), Sigmar Gabriel je danes izrazil pripravljenost na pogajanja, meni pa, da vladni načrt pušča odprta številna vprašanja. Vodja zelenih Renate Künast je vladni načrt označila za "vrnitev na status quo", pri čemer je namignila na načrte nekdanje vlade.

Nekdanja levosredinska nemška vlada, ki so jo sestavljali SPD in Zeleni, je namreč že pred desetletjem načrtovala zaprtje jedrskih elektrarn do leta 2022, a vlada kanclerke Merklove se je lani odločila, da podaljša delovanje elektrarn v povprečju za 12 let.

Letos pa je Merklova sporočila, da je zaradi nemoči tehnološko napredne Japonske po nesreči v Fukušimi ponovno razmislila o tveganjih jedrske tehnologije. Slednji ostro nasprotuje tudi veliko Nemcev. Več deset tisoč je po nesreči v Fukušimi vlado na ulicah večkrat pozivalo k zaprtju jedrskih elektrarn.

Nemčija z odločenostjo, da postopoma nadomesti jedrsko energijo z obnovljivimi viri energije, izstopa iz najbolj razvitih držav na svetu. Iz osmerice najrazvitejših držav na svetu (G8) je doslej le Italija opustila jedrsko energijo, piše ameriška tiskovna agencija AP. Švicarska vlada je v petek parlamentu predložila osnutek zakona, po katerem obstoječih petih jedrskih elektrarn po izteku njihovega delovanja ne bi nadomestili z novimi, tako da bi zadnja nuklearka prenehala obratovati leta 2034.

Do marca, ko so ustavili delovanje sedmih elektrarn, je malo manj kot četrtino elektrike v Nemčiji priskrbela jedrska energija. Vetrna, sončna energija in hidroenergija trenutno proizvedejo okoli 17 odstotkov elektrike v državi, a vlada namerava ta delež v prihodnjih desetletjih zvišati na 50 odstotkov.

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je načrt nemške vlade označila za nesprejemljiv, saj bo do zaprtja po njenem mnenju prišlo prepočasi. Izrazila je še zaskrbljenost, da bodo energetska podjetja poskušala preložiti rok za zaprtje elektrarn.

Evropska komisija se na odločitev Nemčije ni uradno odzvala, saj je odločitev o energetski mešanici v pristojnosti vsake države članice posebej. Neuradno je po navedbah dpa sicer opozorila, da bo morala Nemčija zaradi te odločitve veliko denarja vložiti v obnovljive vire energije.

Slovenija in Slovaška nukleark ne bosta zaprli

Premier Borut Pahor in njegova slovaška kolegica Iveta Radičova sta v odzivu na odločitev Nemčije danes dala vedeti, da Slovenija in Slovaška za zdaj ne razmišljata o zaprtju nukleark. Radičova je dejala, da je za Slovaško edina rešitev energetska mešanica, Pahor pa je opozoril na varnost.

Slovenija z jedrsko elektrarno v Krškem po besedah Pahorja zadosti tretjino svojih potreb po energiji. Premier je še dejal, da je tragedija v Fukušimi spremenila občutljivost ljudi glede varnosti jedrske energije.

"Varnost je na prvem mestu tudi, ko gre za odločitev glede gradnje drugega bloka Neka," je zagotovil slovenski premier. "Ne znam si predstavljati, da bi ob najvišji stopnji varnosti, ki jo zagotavlja Nek, Slovenija ne pridobivala energije iz Krškega zaradi bojazni ljudi pred jedrsko katastrofo, hkrati pa bi uvažala električno energijo iz jedrskih elektrarn v sosednjih državah," je dejal.

Po njegovem gre za vprašanje, ki zadeva energetsko politiko celotne EU. Premier je menil, da bi bilo nevzdržno, če bi se nekatere države zaradi domačih ali drugih razlogov odpovedovale jedrski energiji, druge bi jo izvažale, nevarnost pa bi bila enaka.

Radičova je pojasnila, da Slovaška iz jedrskih elektrarn pridobi okoli 50 odstotkov vse energije. Če bi zaprli vse jedrske elektrarne, bi se soočili s pomanjkanjem energije. So pa pripravljeni na srednjo pot – povečanje varnosti jedrskih elektrarn. Kot eno od alternativ jedrski energiji je omenila plin, glede katerega pa je treba preučiti dolgoročne učinke. "Mislim, da za nas ni druge poti, kot je energetska mešanica," je dejala slovaška premierka.