Nemčija se je zavezala k obnovljivim virom energije, delež teh povečuje, medtem ko se bo postopoma odpovedala fosilnim virom. Največje evropsko gospodarstvo je po podatkih tamkajšnjega statističnega urada leta 2017 iz premoga proizvedla 37 odstotkov vse električne energije.
Komisijo, ki je do dogovora prišla po 21 urah pogajanj, sestavljajo predstavniki naravovarstvenikov, sindikatov, gospodarstva in znanstvenikov. Od 28 članov jih je za dogovor, da se premog opusti do konca 2038, glasovalo 27.
Predlog komisije je zdaj predmet politike, prihodnji teden naj bi se o tem pogovarjali ministrski predsedniki zveznih dežel in kanclerka Angela Merkel ter nemški finančni minister Olaf Scholz.
Komisija je imela na dnevnem redu vrsto točk, med najtršimi orehi je bila ravno časovnica za opustitev proizvodnje elektrike iz premoga. Pomemben del so tudi finančna nadomestila za zaščito pred naraščajočimi cenami električne energije, tako za gospodinjstva kot gospodarstvo. V zveznih deželah Brandenburg, Severno Porenje-Vestfalija, Saška in Saška-Anhalt so najbolj odvisni od premoga, zato so želeli posebne finančne spodbude za prestrukturiranje.
Prehod s fosilnih goriv bo državo po ocenah v 20 letih stal do 80 milijard evrov, polovica tega denarja bo šla v vzhodne in zahodne regije za zaprtje termoelektrarn.
Po načrtu naj bi nekaj nemških termoelektrarn, ki uporabljajo lignit ali rjavi premog, zaprli do leta 2022. Elektrarne na lignit namreč bolj onesnažujejo kot tiste na črni premog. Ostale elektrarne bodo zaprli do leta 2030, ko naj bi iz premoga pridobili le še 17 gigavatov elektrike, medtem ko je danes 45 gigavatov. Zadnjo termoelektrarno na premog na bi zaprli najkasneje do konca 2038.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.