Organizacija je prek svojega Twitter računa sporočila, da so na krov vzeli 59 migrantov v libijskih vodah.
Italija je svoja pristanišča zaprla za zasebne ladje, ki rešujejo migrante v Sredozemlju, in tudi ladji španske organizacije ne dovoli vplutja vanje. Italijanski notranji minister Matteo Salvini je dejal, da lahko Proactiva kar pozabi na to, da bo vplula v katero od italijanskih pristanišč.
Ker Italija zasebnim ladjam z migranti ne dovoli več vplutja v pristanišča, sta v zadnjih tednih dve ladji z več sto migranti obstali na odprtem morju. Ladjo Aquarius je nato le sprejela Španija, Lifeline pa je lahko pristala na Malti. Sicer tudi slednja ne dovoli več vplutja ladjam z migranti.
Tragedij s prebežniki, ki v želji po boljšem življenju iščejo pot do Evrope, pa še ni konec. V petek se je blizu libijske obale prevrnil čoln. Pogrešajo vsaj 100 ljudi, našli pa so že trupla treh otrok, mlajših od pet let. 14 ljudi jim je uspelo rešiti.
Le nekaj ur pred novo tragedijo so se voditelji držav članic Evropske unije na vrhu v Bruslju dogovorili o vzpostavitvi centrov za obravnavo migrantov zunaj EU, s ciljem razlikovanja med nezakonitimi migranti, ki se bodo morali vrniti, in tistimi, ki potrebujejo zaščito.
Medtem je 14 evropskih držav privolilo v hitro deportacijo migrantov, ki bodo v Nemčiji zavrnjeni, ker ne bodo imeli pravice zaprositi za azil ali pa bodo njihove prošnje zavrnjene, piše v osem strani dolgem pismu kanclerke Angele Merkel koalicijskim strankam. Zapisala je, da so med temi državami Češka, Madžarska in Poljska, ni pa Slovenije.
Češki premier Andrej Babiš je sicer med današnjim obiskom v Franciji zanikal, da bi Praga privolila v dogovor z Berlinom. "Ta novica je neumnost, nobenih pogajanj ne načrtujemo, ni razloga zanje," je dejal.
Tudi iz madžarske vlade so nato sporočili, da niso privolili v dogovor.
Druge države so Belgija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Litva, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Švedska.
S Španijo in Grčijo je Nemčija medtem sklenila poseben tristranski dogovor o vračanju migrantov, ki so bili registrirani v teh dveh državah. Španija in Grčija nista med zgoraj omenjenimi 14 državami.
Spomnimo, Merklovi, ki kanclerski položaj zaseda že od leta 2005, se je zaradi napetosti glede migracijske politike in različnih pogledov na to znotraj vlade, že rahlo majal stolček. Nemški notranji minister Horst Seehofer ji je namreč v začetku junija postavil ultimat, da namerava začeti zavračati migrante na meji, ki so že registrirani v eni od drugih članic EU, če Merklovi do konca meseca ne uspe najti evropske rešitve.
