Tujina

Nemčija in Francija podpisali novo pogodbo: Cilj je vzpostavitev evropske vojske

Aachen, 22. 01. 2019 17.40 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
M.R. / STA
Komentarji
17

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta podpisala novo pogodbo o sodelovanju med Nemčijo in Francijo. Oba voditelja se zavzemata za vzpostavitev skupne evropske vojske v okviru EU, ki bi se dopolnjevala z zvezo Nato.

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes v nemškem Aachnu podpisala novo pogodbo o sodelovanju med Nemčijo in Francijo. Kot je ob podpisu dejala Merklova, je cilj pogodbe zgraditi "skupno vojaško kulturo" in prispevati k vzpostavitvi evropske vojske.

Nemška kanclerka je v govoru tudi dejala, da bi si morali Nemčija in Francija ob tesnejšem političnem, gospodarskem in obrambnem povezovanju prizadevati tudi za "skupno vojaško industrijo". Oba voditelja se zavzemata za vzpostavitev skupne evropske vojske v okviru EU, ki bi se dopolnjevala z zvezo Nato.

Francoski predsednik je bil kritičen do tistih, ki širijo laži o novi francosko-nemški pogodbi. "Tisti, ki pozabljajo na vrednote francosko-nemške sprave, iz sebe delajo sostorilce zločinov preteklosti. Tisti, ki širijo laži, škodijo prav tistim ljudem, za katere se pretvarjajo, da jih branijo," je Macron sporočil nasprotnikom pogodbe v Franciji.

Francoska skrajna desnica je širila teorije zarote, da se Macron pripravlja, da bo Alzacijo prepustil Nemčiji in da bo Francija svoj stalni sedež v Varnostnem svetu ZN delila z Nemčijo.

V Evropi, ki jo ogrožajo nacionalizmi in ki jo pretresa brexit, morata Nemčija in Francija prevzeti odgovornost ter pokazati pot in ambicijo za resnično suverenost in zaščito ljudi, je še dejal Macron.

Slovesnega podpisa sta se udeležila tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Ta je poudaril, da Evropa potrebuje oživitev vere v smislu solidarnosti in enotnosti, zato verjame, da bo okrepljeno nemško-francosko sodelovanje služilo temu cilju.

Slovesnost v Aachnu spremljali protesti

Ob slovesnosti je potekalo več protestov, ki se jih je udeležilo nekaj sto ljudi. Nemška policija je sporočila, da v mestu potekajo štirje protestni shodi, protesta privržencev gibanja rumenih jopičev se je udeležilo okoli 120 ljudi, shoda proeveropskega gibanja Pulse of Europe pa okoli 200.

Merklova in Macron sta s podpisom dokumenta na 56. obletnico sklenitve elizejske pogodbe potrdila nov dogovor o prijateljstvu in krepitvi že tako tesnih odnosov med državama.

Vladi v Berlinu in Parizu pojasnjujeta, da aachenska pogodba predvideva številne konkretne projekte, predvsem na področju varnosti in obrambe, okrepili bi tudi sodelovanje obmejnih regij, ustanovili skupne vrtce in poenotili javni promet v obmejnih regijah.

Vseeno se vrstijo kritike, da je pogodba vsebinsko prazna, saj so se ognili pomembnim temam, kot so na primer družbeni standardi in obdavčitev izpustov.

Voditelja sta novo pogodbo podpisala v občutljivih časih. Macron se doma bori z največjo krizo svojega mandata, ko skuša po množičnih protestih rumenih jopičev ponovno pridobiti zaupanje državljanov. Merklova pa je pred kratkim napovedala odhod iz politike, opustila vodenje svojih krščanskih demokratov (CDU), pred njo pa so pomembne volitve – evropske in deželne.

Zgodovina nemško-francoskega sodelovanja

Elizejska pogodba, ki sta jo 22. januarja 1963 podpisala takratni nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle, je odprla novo poglavje nekdanjih vojnih nasprotnikov, a navdušenje nad sodelovanjem je bilo takrat precej zadržano.

Nemška stran je namreč posumila, da je general skušal zvabiti mlado nemško republiko iz rok ZDA. Nemški parlament je zato takrat zahteval, da se pogodbi doda člen, v katerem se država izreče za prijateljstvo tudi z ZDA in Veliko Britanijo.

Pogodba je 18 let po koncu druge svetovne vojne postavila temelje sprave med državama in pomenila začetek nemško-francoskega prijateljstva. Brez nemško-francoske sprave tudi ne bi bilo Evropske unije, kakršno poznamo danes.

Strani sta se takrat dogovorili o rednih srečanjih predsednika in kanclerja ter srečanjih na ministrski ravni. Vladi bi se glede na dogovor morali usklajevati tudi o pomembnejših vprašanjih s področja zunanje, evropske in obrambne politike.

Pol stoletja kasneje sta leta 2013 takratni francoski predsednik Francois Hollande in Merklova začela pogovore o novi elizejski pogodbi. Ideja je navdušila predvsem socialista, medtem ko so bili Nemci zadržani, češ da ni potrebe, saj že elizejska pogodba vsebinsko ni bila izpolnjena. Vseeno so sledila pogajanja in razprave, ki so se končala z novo pogodbo o prijateljstvu med državama.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (17)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

BUONcaffee
23. 01. 2019 15.38
A bo ameriška vojska zapustila Evropo čez luko Koper??????
BUONcaffee
23. 01. 2019 15.31
Konec podrejenosti Evrope združenim državam Amerike. Če so Rusi zapustili vzhodno Evropo je prav da Američani zahodno. Vse vojne v katere se zapletejo Američani naj ne računajo na nas.
BUONcaffee
23. 01. 2019 13.41
+1
Evropa rabi svojo vojsko da se distancira od ameriške politike, oziroma izgubi svoj podrejeni položaj. Spodaj se en sprašuje, čemu vojska, če nas noben ne ogroža. Očitno nima pojma o politiki in ne ve, da vojaške velesile krojijo politiko sveta. Evropa vsekakor rabi vojsko za svoj vpliv v svetovni politiki.
BUONcaffee
23. 01. 2019 13.37
+2
Nemško-Francoska vojska nekaj odličnega za Evropo. Pa vendar vprašanje kam to vodi?????? Iz zgodovine smo se nekaj naučili, enih in drugih.
?AKAL
23. 01. 2019 08.27
+6
Ljubitelj ostarelih žensk
rokinja
22. 01. 2019 22.37
+3
Samo eno vprašanje-zakaj ze evropsko vojsko, če pa Evropa ni v nevarnosti recimo zaradi migracij, ali pač, odgovor je verjetno na dlani. Kdaj ze, je baba Vanga napovedala 3. svetovno vojno. Politiki točno vedo, kaj se v resnici dogaja, oz. se nam še bo dogajalo, sigurno ne dobro, pač pa hudo, hudo.
dreko123
23. 01. 2019 09.50
+2
smo v nevarnosti pred ZDA ;) mogoče s ti bo enkrat posvetilo zakaj potrebuje svojo vojsko... problem je le ker smo okupirani s strani zda in imamo vse njihove sisteme... zato nam pa lahko serjejo po glavi in izzivajo Rusijo z našega ozemlja... NATO je pa itak ena ogromna požrešna relikvija iz hladne vojne ki samo še išče razloge za obstoj in širjenje
BUONcaffee
23. 01. 2019 13.39
Dreko, moč države z vojsko v mednarodni politiki prinaša dosti ugodnosti.
Eagle33
22. 01. 2019 20.06
+7
In tako ze začne.
etul
22. 01. 2019 19.09
+13
Kaj je z tem modelom, vidi 20 let starejšo babo od sebe, pa je čist mehek?
KAPIBARA
25. 01. 2019 09.59
Bojan-F
22. 01. 2019 19.06
+6
Uf, kako mora to peci Italijane, da jih nihce po nicemer ne vprasa.
Dule Med
22. 01. 2019 18.53
-3
Upam, da dobro vesti, zakaj skupno Evropsko vojsko.
BUONcaffee
22. 01. 2019 18.16
+5
NATOexit pred vrati.
BUONcaffee
22. 01. 2019 18.15
+0
Končno smo dočakali. Pa, pa tovariš Trump.
emilzapata
22. 01. 2019 18.13
+3
močno dvomim, če bo naš zet nad tem zelo navdušen.
M_teorija
22. 01. 2019 19.20
+4