Madžarska je prenehala z registracijo na tisoče migrantov, ki v državo prihajajo preko meje s Srbijo, in ljudi sama prevaža neposredno na madžarsko-avstrijsko mejo. O tem danes poročajo madžarski mediji in aktivisti, za francosko tiskovno agencijo AFP pa je to potrdil tudi tiskovni predstavnik agencije ZN za begunce (UNHCR) na Madžarskem.
"Po naših informacijah posebni vlaki migrante z železniške postaje v Röszkeju vozijo direktno brez ustavljanja na avstrijsko mejo," je za AFP povedal Erno Simon. Pot traja približno štiri ure.
V nedeljo naj bi iz Röszkeja odpeljali najmanj trije takšni vlaki z najmanj 2000 migranti, predstavniki UNHCR pa so tudi ponoči videli, kako policisti budijo ljudi v zbirnem centru v Röszkeju ob madžarsko-srbski meji in jih nekam vozijo.
Skupina za človekove pravice Migration Aid je medtem sporočila, da so iz Röszkeja davi z vlaki in avtobusi prepeljali kar okoli 8000 ljudi in da gre za očiten poskus oblasti, da Madžarsko očistijo migrantov, preden bo v torek v veljavo stopila nova stroga zakonodaja.
Akcija preselitve naj bi stekla okoli treh ponoči in do poldneva so bili zbirni ter dva sprejemna centra v Röszkeju praktično prazni. Po informacijah Migration Aida naj bi migrante vozili ali na mejo z Avstrijo ali v druge centre nedaleč od madžarske meje.
"Načrt (madžarskega premierja Viktorja) Orbana dobro napreduje. Madžarska je zdaj skorajda očiščena migrantov, vsi centri so bolj ali manj prazni, vsi odhajajo na mejo, morda jih je v celi državi ostalo vsega nekaj tisoč," je po poročanju AFP povedala tiskovna predstavnica Migration Aida Zsuzsanna Zsohar.
Samo v noči na danes je v madžarski kraj Szentgotthard na meji z Avstrijo prispelo 35 avtobusov, v spremstvu policije in direktno z meje s Srbijo, nakar so vsi ljudje neovirano peš prečkali mejo in prišli v Heiligenkreuz na avstrijski strani meje, je poročal portal 444.hu. Nov sprejemni center v Szentgotthardu s 600 mesti je medtem ostal prazen.
Madžarska zaprla še zadnji del meje s Srbijo
Madžarska policija je danes z žico zaprla še zadnji del meje s Srbijo. Gre za kakih 40 metrov dolg odsek pri mejnem prehodu Röszke, ki je bil doslej glavna vstopna točka za begunce, ki na Madžarsko prihajajo iz Srbije, poročajo tuje tiskovne agencije.
Nova ograja iz žice naj bi po napovedih Budimpešte zapirala tudi železniško progo, ki pri Röszkeju prečka mejo, pri čemer naj bi bila vanjo narejena ogromna vrata za prehod vlakov, ki trenutno tam sicer ne vozijo.
A kot sedaj poroča avstrijska tiskovna agencija APA, žice na progi vsaj zaenkrat ni, so pa na njej policisti na konjih, ki migrante odganjajo od nekaj metrov široke luknje v ograji.
Skupina, v kateri je več deset beguncev, med njimi številni otroki, je tako že obtičala na srbski strani mejnega prehoda.
Na Madžarsko je sicer v nedeljo prispelo rekordnih 5809 beguncev, je danes sporočila tamkajšnja policija. Danes do poldneva pa je v državo prispelo še dodatnih 5353 beguncev, večinoma iz Sirije, Afganistana in Pakistana.
Naval beguncev na državo je toliko večji pred za torek predvideno uveljavitvijo strožje zakonodaje glede prečkanja meje.
Nemčija ponovno uvedla mejni nadzor, sledijo ji tudi druge države
Nemčija je v nedeljo na svojih mejah ponovno uvedla mejni nadzor. 2100 policistov nadzoruje predvsem vstop v državo.
Ukrep je sledili po tem, ko so nemške zvezne države opozorile, da so preobremenjene in se ne morejo več spopadati z ogromnim begunskim valom, ki vstopa v državo.
Nemčija je v okviru izrednih ukrepov na meji v nedeljo začasno tudi prekinila železniške povezave z Avstrijo. Vsi vlaki med Avstrijo in Bavarsko, ki je najbolj obremenjena, saj je tja letos prispelo že 450.000 beguncev, so bili ob 17. uri ustavljeni. Po navedbah tiskovnega predstavnika Deutsche Bahna so vlaki začeli znova voziti ob 7. uri zjutraj. Izjema je železniška proga med Salzburgom in Münchnom, po kateri po navedbah nemških železnic hodijo ljudje.
Avstrijske železnice so potrdile, da železniški promet z Nemčijo spet teče, a so ob tem posvarili potnike, da bodo nemške oblasti preverjale dokumente, piše nemška tiskovna agencija dpa.
V Salzburgu so begunci noč preživeli v začasnem zatočišču v podzemni garaži železniške postaje.
Ob morgen ein Zug nach #München fährt? Hunderte #Flüchtlinge schlafen in der Tiefgarage in #salzburg pic.twitter.com/ZZxPBk6Z1Q
— Salvan (@salvanize) September 14, 2015Že nekaj minut za tem, ko so policisti začeli nadzirati mejo z Avstrijo, so na mejnem prehodu Freilassing na poti med Salzburgom in Münchnom ustavili skupino sirskih beguncev, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Nemška policija je začela nadzor na meji z Avstrijo izvajati nekaj po 21. uri. Policisti so striktno preverjali potne liste vseh voznikov in pešcev v Freilassingu, ki je glavni cestni in železniški "koridor" na poti iz Salzburga v München.
Nemčija se je za ponovno uvedbo nadzora na meji odločila spričo množičnega navala beguncev in pa težkih razmer v nekaterih zveznih deželah, zlasti na Bavarskem. Minuli konec tedna je glede na navedbe deželnih oblasti samo v bavarsko prestolnico München prispelo 19.100 beguncev, od tega v nedeljo 7100.
"Begunci ne morejo izbirati držav, kjer iščejo zaščito"
Nemški notranji notranji minister Thomas de Maizière je ukrepe naznanil po tem, ko so rekordne številke beguncev, ki prihajajo večinoma iz Sirije, sistem pripeljale do meje obremenjenosti. "Ta korak je nujen," je povedal. Iskalci azila morajo razumeti, da "ne morejo izbirati držav, ker iščejo zaščito," je povedal.
Nemčija bo ukrepe nadzora na meji razširila tudi na meje s Poljsko in Češko. Nemška kanclerka Angela Merkel se je z ukrepi strinjala. Češka pa je sporočila, da bo tudi sama poostrila nadzor na svoji meji z Avstrijo.
Nemčija uvedla nadzor, ker se države niso držale pravil
Odločitev Berlina o uvedbi nadzora na meji z Avstrijo je presenetila celo Evropo, tudi Francijo, ki je Nemčijo in tudi ostale članice EU pozvala k spoštovanju schengenskih pravil. "Ta pravila predvidevajo registracijo migrantov v državah na zunanjih mejah EU, v katero so najprej vstopili," je v nedeljo zvečer izjavil francoski notranji minister Bernard Cazeneuve po pogovoru z nemškim kolegom.
Ker se nekatere države niso držale teh pravil, "se je Nemčija odločila, da začasno znova uvede mejni nadzor", je še dodal Cazeneuve.
Nemčija naj bi letos sprejela milijon beguncev
Nemški podkancler in predsednik koalicijskih socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel pričakuje, da bodo letos v državi sprejeli okrog milijon beguncev. "Veliko kaže na to, da letos ne bomo sprejeli 800.000 beguncev, kot je napovedalo zvezno notranje ministrstvo, temveč milijon," je v pismu članom svoje stranke po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zapisal Gabriel.
Gabriel je v pismu branil tudi odločitev uvedbe mejnega nadzora, češ da ne gre niti za trajno zaprtje mej niti za prekinitev izvajanja temeljne pravice do azila. "Vsakdo, ki na nemških tleh zaprosi za azil, sme do odločitve o njegovi prošnji ostati pri nas. Od tega ne odstopamo," je zatrdil.
Kot je pojasnil, gre za to, da država v "nepredvidljivih izrednih razmerah" znova pridobi nadzor nad mejo in znova vzpostavi urejene postopke.
To je po njegovih besedah jasen signal evropskim partnerjem. Nemčija ne more sama sprejeti vseh beguncev. Nemčija je sicer močna, a kot je dejal, so v zadnjih dneh videli, "da imajo tudi pri najboljših namenih njihove sprejemne zmožnosti svoje meje".
Da Nemčija z vzpostavitvijo nadzora na meji ne zapira vrat beguncem, je danes potrdil tudi tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel, ki je poudaril, da so se za to odločili, da bi v azilni postopek vnesli nekaj reda. "Začasen nadzor na meji ni isto kot zaprtje mej, to je nekaj povsem drugega. Begunci bodo še naprej prihajali v Nemčijo in upamo, da se bo to odvijalo na bolj urejen način," je dejal.
Nemška nenadna sprememba politike ustvarja izhodišče za današnje srečanje notranjih in pravosodnih ministrov članic EU v Bruslju.
Madžarski predsednik Viktor Orban je nemško odločitev pozdravil in dejal, da bo ohranila "nemške in evropske vrednote". Poudaril pa je, da bi to moral biti le prvi korak, saj je treba čimprej zaščititi tudi grške meje. On in drugi vzhodnoevropski voditelji vztrajajo, da ne bodo sprejeli sistema obveznih kvot.
Nemško pravosodje s Facebookom in internetnimi ponudniki proti sovražnemu govoru
Nemški pravosodni minister je obljubil, da bodo tesno sodelovali s Facebookom pri preprečevanju rasističnih in sovražnih zapisov na tem družbenem omrežju. Za ta korak so se odločili po tem, ko so na družbenih omrežjih opazili naraščanje ksenofobnih komentarjev v nemškem jeziku, povezanih z evropsko begunsko krizo. Tudi številni politiki in slavne osebnosti so povzdignili svoj glas proti sovražnim in ksenofobnim sporočilom na Facebooku in drugih družbenih omrežjih. Na Facebook se je prejšnji teden s podobnimi opozorili obrnila tudi kanclerka Angela Merkel.
Pravosodni minster Heiko Maas se je tako danes srečal s predstavniki podjetja Facebook. Maas je po sestanku dejal, da bodo s predstavniki družbenih omrežij in internetnimi ponudniki sestavili delovno skupino, ki bo prepoznavala in odstranjevala takšna sovražna sporočila, takoj, ko se bodo ta pojavila.
Avstrija na mejo poslala vojsko
Avstrija bo v pomoč policiji pri obvladovanju navala beguncev, ki se v državo zgrinjajo pretežno iz Madžarske, poslala vojsko, je danes napovedal avstrijski kancler Werner Faymann. 2200 vojakov bo pomagalo predvsem znotraj države, pomoč pa bodo policistom nudili tudi pri nadzoru na meji, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Naloga vojske bo v prvi vrsti nudenje humanitarne pomoči znotraj države. Bo pa zagotavljala tudi podporno vlogo v nadzorih na meji, kjer bo to potrebno," je dejal Faymann.
Avstrijski socialdemokratski kancler je pred tem zavrnil možnost ponovne uvedbe nadzora na meji, za kar se je spričo navala na deset tisoče beguncev v nedeljo odločila Nemčija.
Kot je danes ponovil Faymann, Avstrija ne zapira mej, saj da tudi Nemčija še naprej spušča v državo begunce. "Ne vemo niti za en primer, da bi Nemčija kogarkoli poslala nazaj," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Faymann.
Uvedbo mejnega nadzora je dopoldan predlagal zunanji minister Sebastian Kurza (ÖVP), saj bi se po njegovem mnenju le tako pri trenutnem navalu beguncev izognila "uničujočim učinkom". Če država ne bo uvedla nadzora nad mejami, "v nekaj dneh naši državi grozi popolna preobremenitev", je v nedeljo zvečer za avstrijsko televizijo ORF dejal Kurz.
Zaradi nadzora na meji, ki ga je Nemčija uvedla v nedeljo, bo v Avstriji po njegovih besedah v zelo kratkem času ostalo več deset tisoč beguncev, ki so doslej zgolj potovali prek države. Samo v nedeljo je po podatkih policije v mejno mesto Nicklesdorf iz Madžarske prišlo 15.000 ljudi, še 5000 so jih pričakovali ponoči.
Tega navala beguncev Avstrija sama ne more obvladati, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zatrdil Kurz. V tej krizi po besedah avstrijskega zunanjega ministra ni prostora za naivnost.
V Avstriji so izčrpali nastanitvene možnosti
Avstrijska policija je sporočila, da je dopoldan mejo prečkalo 7.000 beguncev, včeraj pa 14.000, kar je najvišja številka do zdaj. "Nastanitveni centri v Nickelsdorfu in okolici so polni," je povedal predstavnik tamkajšnje policije.
Predstavniki avstrijske policije so povedali, da so vse nastanitvene zmožnosti za begunce izčrpane, nekateri begunci so tako postavili šotore in spijo na parkiriščih.
Tudi Slovaška krepi nadzor na mejah
Tudi Slovaška krepi nadzor na svojih mejah z Avstrijo in Madžarsko, je danes v Bratislavi pojasnilo slovaško notranje ministrstvo. Potem ko je Nemčija uvedla začasen nadzor na svojih mejah z Avstrijo, se je tudi Slovaška odločila za tovrsten začasen nadzor na mejnih prehodih, je povedala tiskovna predstavnica ministrstva Michaela Paulenova.
"V povezavi z izjemno situacijo in begunskim valom je slovaška policija okrepila svojo prisotnost na meji z dodatnimi 220 policisti v primerjavi z običajnim delovanjem," je še povedala Paulenova. Pojasnila je, da krepijo nadzor tudi na "zeleni meji", torej na kmetijskih in gozdnih območjih. Usklajujejo pa se tudi s kolegi iz Avstrije, Madžarske in Češke, je dodala, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Za podoben ukrep se je že v nedeljo odločila tudi Češka. Kot so danes sporočili iz Prage, so na mejo z Avstrijo poslali 200 dodatnih policistov, na cestnih in železniških mejnih prehodih pa bodo policisti izvajali naključne nadzore.
Češka in Slovaška sicer za razliko od Avstrije nista bili deležni velikega prehajanja beguncev preko svojega ozemlja proti Nemčiji. Bi se pa zdaj to lahko spremenilo, glede na to, da je Nemčija v nedeljo začela izvajati nadzor na meji z Avstrijo.
Češka in Slovaška sicer nasprotujeta načrtu Evropske komisije o prerazporeditvi beguncev po vseh članicah EU.
Tudi Poljska pripravljena na uvedbo nadzora na mejah
Poljska premierka Ewa Kopacz je danes v Varšavi napovedala, da bo Poljska v luči begunske krize, ki pretresa Evropo, ob prvih znakih kakršne koli grožnje ponovno uvedla nadzor na mejah. Poljski južni sosedi, Češka in Slovaška, sta že okrepili nadzor na svoji meji.
"Takoj, ko bom slišala, da obstaja kakršna koli grožnja za poljske meje, bomo uvedli nadzor," je napovedala Kopaczova, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poljska premierka je tudi ponovno zavrnila uvedbo obvezujočih kvot za sprejem beguncev znotraj EU in se zavzela za ostrejših nadzor zunanjih meja EU.
"Poljska ne bo pristala na avtomatizem begunskih kvot. Poljska zahteva zelo, zelo oster nadzor na zunanjih mejah EU," je še dejala.
Češka, Slovaška in Poljska za razliko od Avstrije doslej niso bile deležne velikega vala beguncev, ki bi v zadnjih mesecih prek njihovega ozemlja potovali proti Nemčiji. Vse štiri države so sicer del schengenskega območja.
Med državami, ki krepijo nadzor na meji tudi Finska in Nizozemska
Finska in Nizozemska, obe članici schengenskega območja, sta danes sporočili, da bosta okrepili nadzor na meji kot odgovor na povečanje števila prosilcev za azil v Evropski uniji, poročajo svetovni mediji.
Kot so sporočili v Amsterdamu, bodo na meji z Nemčijo uvedli posamične kontrole na meji. Za odločitev so se odločili potem, ko je Nemčija v nedeljo ponovno uvedla nadzor na svoji meji.
Tudi Finska je danes sporočila, da bo okrepila nadzor svojih meja, saj v to državo iz Švedske vsakodnevno prihaja več sto beguncev.
Prav tako bodo na severu Finske odprli sprejemne centre za begunce, predvsem vzdolž meje. V zadnjem tednu je na Finsko prišlo okoli 1700 prosilcev za azil, večina z vlakom iz Švedske. Finski notranji minister Petteri Orpo je danes razmere opisal kot "izredno težavne, saj se številni begunci niso registrirali in so z vlaki in avtobusi nadaljevali pot proti jugu".
Na Madžarsko prispelo rekordno število beguncev
Na Madžarsko je v nedeljo prispelo rekordnih 5809 beguncev, je danes sporočila tamkajšnja policija. Naval beguncev na državo je toliko večji pred za torek predvideno uvedbo strožje zakonodaje glede prečkanja meje s Srbijo.
Število prihodov beguncev je v nedeljo podrlo rekord iz sobote, ko jih je v državo vstopilo 4330. Vsega skupaj je letos po oceni madžarskih oblasti v državo prišlo že 175.000 beguncev.
Razlog za množičen prihod v zadnjih dneh naj bi bila nova strožja zakonodaja glede prehoda meje, ki s 15. septembrom vstopa v veljavo na Madžarskem in med drugim kot kazen za nezakonito prečkanje meje predvideva zapor. Poleg tega Madžarska na 175-kilometrski meji s Srbijo gradi štiri metre visoko ograjo.
Kot poroča madžarski spletni portal Index.hu, naj bi Srbija danes, še pred uvedbo zakonodaje, poskusila prek meje na Madžarsko "spraviti" med 25.000 in 30.000 beguncev.
Portal, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, se sklicuje na navedbe madžarskih varnostnih virov, češ da bo Srbija priskrbela več avtobusov za migrante, ki v Srbijo vstopijo iz Makedonijo, tja pa prispejo iz Grčije.
Na Madžarskem od torka ostrejša zakonodaja glede nezakonitih prestopov meje
Na Madžarskem začenja v torek veljati ostrejša zakonodaja glede prestopov meje, ki za nezakonit vstop v državo predvideva do treh let zaporne kaznI. Meja s Srbijo bo za begunce po novem skorajda povsem zaprta.
Najpomembnejše novo določilo, ki ga prinaša zakonodaja, je opredelitev nezakonitega prestopa meje kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let, medtem ko se je doslej obravnaval kot prekršek.
Pet let zapora medtem grozi tistim, ki bodo ob nezakonitem vstopu v državo povzročili materialno škodo. Določilo je namenjeno beguncem, ki bi prerezali žičnato ograjo na meji, da bi lahko vstopili iz Srbije na Madžarsko. Višajo se tudi kazni za tihotapce ljudi, ki se bodo po novem lahko za zapahi znašli za 20 let, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Učinkovito uveljavitev novih ukrepov bo Madžarski omogočila ograja na 175-kilometrski meji s Srbijo, ki jo želijo oblasti s pomočjo vojsko zelo hitro dokončati. Doslej je namreč postavljena le začasna ograja, ki jo bo nadomestila štiri metre visoka ograja iz žične mreže.
Madžarska si prizadeva zapreti tudi zadnje odprte točke vstopa v državo in je na mejo napotila celo zapornike, ki pri kraju Röszke postavljajo mrežo prek železniških tirov, ki iz Srbije vodijo na Madžarsko. Tisoči beguncev so v zadnjih dneh za prehod uporabili prav tamkajšnje luknje v mreži.
Kako bodo obravnavali begunce, ki bodo želeli zaprositi za azil?
Kot piše nemška tiskovna agencija dpa, naj bi se begunci še pred prehodom meje registrirali pri madžarskih oblasteh. Prav s tem namenom bodo uslužbenci imigracijskih oblasti na več točkah na meji čakali na morebitne begunce. Na območju bodo tudi človekoljubne organizacije, ki bodo lahko oskrbele begunce.
Kdor se ne bo registriral, ne bo mogel vstopiti v državo. Tiste, ki bodo zaprosili za azil, pa naj bi prepeljali v begunski center na Madžarskem, kjer bi morali počakati na določitev o njihovi prošnji.
Madžarski Index, ki ga povzema spletni EurActiv, medtem poroča, da naj bi begunce v vsakem primeru vračali v Srbijo, češ da bi morali za azil zaprositi tam, saj da gre za varno državo. V nasprotnem primeru bi lahko Srbija izgubila status kandidatke za članstvo, naj bi domnevali v Budimpešti.
Tistim, ki bodo v državo vstopili nezakonito, naj bi po pisanju dpa po hitrem postopku sodili na sodišču v mestu Szeged. Oblasti dnevno računajo z več kot sto razsodbami, po katerih bodo lahko obtožence bodisi zaprli bodisi izgnali. Predvidena je sicer tudi možnost pritožbe.
Index medtem v primeru sojenja piše o posebnih kontejnerskih sodiščih, ki bi jih v ta namen vzpostavili na meji, in dodaja, da naj obtoženci ne bi imeli dostopa do ustreznih prevodov. Po pisanju dpa podrobnosti glede tega sicer niso znane.
Prav tako v torek naj bi poleg tega madžarska vlada v zvezi z begunsko krizo odločala o razglasitvi izrednih razmer, nakar se 21. septembra v parlamentu obeta še glasovanje o napotitvi vojske na južno mejo.
Nova zakonodaja je po besedah madžarskega pravosodnega ministra Laszla Trocsanyja povsem v skladu z določili ženevske konvencije o beguncih. Njen 31. člen določa, da je prehod meje nezakonit, če oseba ne prihaja iz države, kjer je njeno življenje ogroženo, je dejal.
Visoki komisariat ZN za begunce je sicer posvaril, da v skladu s temeljnimi načeli konvencije velja, da se ne sme nikogar preganjati zaradi nezakonitega prehoda meje, če želi zaprositi za azil, piše APA.
Papež znova pozval k sprejemu beguncev; Vatikan bo sprejel dve begunski družini
Papež Frančišek je danes ponovno pozval Evropo, naj sprejme begunce, ter obenem poudaril, da je pomembno "sprejeti ljudi takšne, kakršni so". Obenem je povedal, da so predstavniki Vatikana našli dve begunski družini, ki ju bodo sedaj nastanili v dveh stanovanjih v neposredni bližini Vatikana.
Kot je pojasnil, sta begunski družini, za kateri bo poskrbel Sveti sedež, izbrala t.i. papežev miloščinar, poljski nadškof Konrad Krajewski ter kardinal arhiprezbiter vatikanske bazilike svetega Petra Angelo Comastri.
Papež je o beguncih znova spregovoril v intervjuju za portugalski katoliški radio Renascenca, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Ob tem je spomnil, da je sam sin priseljencev v Argentino, in svojo domovino pohvalil, da ni bila nikoli sovražna do tujcev in je znala sprejeti in integrirati številne prišleke, mnoge med njimi iz Evrope.
Vsako katoliško župnijo in skupnost v Evropi Frančišek poziva, naj se organizira ter sprejme in poskrbi za vsaj eno begunsko družino.
Znova pa je sveti oče tudi izpostavil, da je sedanji begunski val v smeri Evrope "le vrh ledene gore". "Vidimo te uboge ljudi, ki bežijo pred vojno in lakoto, a to je le vrh ledene gore. Pod njim se skriva napačen in nepravičen socialen in gospodarski sistem," je menil.
Papež ocenjuje, da daje sedaj prevladujoči gospodarski sistem prednost denarju pred ljudmi, posledica pa je med drugim ta, da samo 17 odstotkov svetovne populacije razpolaga s kar 80 odstotki svetovnega bogastva.
Evropo pa spričo nevarno nizkih stopenj rodnosti svari, naj raje pazi, da se ne bo iz "matere Evrope" spremenila v "babico Evropo". "Ko ni nobenih otrok, nastanejo vrzeli, ki jih je treba zapolniti," je med drugim izpostavil in dodal, da problem ni le premalo rojstev, ampak tudi to, da starejši ljudje vse pogosteje ostajajo sami.
