Nekdanji vodilni politik nemške socialdemokracije in kancler Helmut Schmidt je s svojimi izjavami o nemški politiki priseljevanja požel ostre kritike in tudi odobravanje.
Na njegove izjave so se z ogorčenjem odzvali predvsem politiki iz njegove "matične" stranke socialdemokratov (SPD) in Zeleni. Za poslanko turškega izvora Lale Akgün so besede nekdanjega kanclerja "klofuta v obraz". Schmidtova kritika nemške politike priseljevanja pa za evropskega poslanca Zelenih Cema Özdemirja pomeni "žalitev generacije njegovih staršev".
Predsednik nemške industrijske in trgovinske zbornice Ludwig Braun pa meni, da je bila napaka, ker so si Nemci delali utvare, da so priseljenci samo gostje na začasnem delu. "Po drugi strani pa si bo Nemčija morala ohraniti možnost, da privabi strokovnjake iz tujine," je dejal Braun.
Schmidt: Demokracija in 'multikulti' družba ne gresta skupaj
Schmidt je v intervjuju za hamburški časopis Abendblatt izjavil, da multikulturne družbe ni mogoče uskladiti z demokracijo, ne da bi pri tem nastajale težave. Po njegovem mnenju multikulturne družbe lahko živijo v sožitju samo v takšnih okoljih kot je Singapur, kjer državna oblast zatira civilno družbo. Schmidt je tudi dejal, da se veliko priseljencev sploh noče integrirati v nemško družbo. "V tem smislu je bila napaka, da smo na začetku šestdesetih let v Nemčijo privabili priseljence iz tujih kultur," je dejal Schmidt.
Nekdanji nemški kancler je pozval oblasti v nemških mestih, naj odpravijo getoizirane mestne četrti, v katere so oblasti priseljence naseljevale po načelu, da "tam itak že od prej živijo Turki, torej jih je v takšna okolja mogoče zaradi poceni stanovanj naseliti še več".