Nemški predsednik ZDA pozval, naj zavrnejo nacionalizem

Osrednja slovesnost pred berlinskimi Brandenburškimi vrati se je začela ob 18. uri z nagovorom nemškega predsednika Franka-Walterja Steinmeierja in nemške borke za človekove pravice Marianne Birthler, ki je bila med letoma 2000 in 2011 pristojna za preiskavo zločinov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike Stasi.

Steinmeier je ob obletnici padca Berlinskega zidu pozval ZDA k spoštovanju namesto egoizma. Poudaril je tudi ključno vlogo, ki so jo odigrale ZDA pri zrušenju zidu, obenem pa pozval Washington, naj bo "spoštljiv partner" in naj zavrne nacionalizem.

Nemški predsednik se še vedno spominja vzklika "porušite ta zid", ki ga je takratni ameriški predsednik Ronald Reagan izrekel pri berlinskih Brandenburških vratih. 

"Ta Amerika kot partnerka v medsebojnem spoštovanju, kot partnerka za demokracijo in svobodo, proti nacionalnemu egoizmu – to si želim tudi v prihodnosti," je dejal Steinmeier v govoru na kraju, kjer je nekoč stal Reagan. Gre za jasno sporočilo proti Trumpovi politiki "najprej Amerika".

Trump je danes sicer ob obletnici čestital Nemcem za "strahovite napore, ki so jih naredili pri ponovnem združevanju države in obnovi nekdanje Vzhodne Nemčije".

Merklova pozvala k obrambi demokracije in svobode

Steinemeir je sicer že dopoldan v Berlinu sprejel voditelje višegrajskih držav (Poljske, Češke, Madžarske in Slovaške). Temu je sledila slovesnost na ulici Bernauer, ki jo je leta 1961 preko noči na polovico presekal zid in kjer so kasneje postavili osrednje spominsko obeležje. 

"Noben zid, ki izključuje ljudi in omejuje svobodo, ni tako visok ali tako širok, da ga ne bi bilo mogoče predreti," je na omenjeni slovesnosti dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Zbrane je pozvala, naj se uprejo sovraštvu, rasizmu in antisemitizmu. Po njenih besedah je Berlinski zid opomin, da človekove pravice in pridobljene svoboščine niso samoumevne. "Spominjajmo se vseh, ki so umrli na tem zidu, ker so iskali svobodo."

Merklova je odraščala v Vzhodni Nemčiji, 9. novembra 1989, ko je padel Berlinski zid, pa je kot znanstvenica delala v Berlinu. Spomnila je, da je v nemški zgodovini še en 9. november, in sicer leta 1938, ko je Hitler začel pogrom nad Judi v Nemčiji. "To je še en opomin, da se moramo odločno upreti rasizmu in antisemitizmu," je dejala.

To po njenih besedah velja tudi za Evropo, kjer se je treba zavzemati za demokracijo, pravno državo in človekovo dostojanstvo. "To je v časih korenitih tehnoloških in globalnih sprememb še posebej pomembno, a tudi težko. Prispevek posameznika je morda videti majhen, a to nam ne sme vzeti poguma," je dodala.

Kanclerka in ostali gostje, med katerimi so bili tudi predsedniki Poljske, Madžarske, Češke in Slovaške, so pred njenim govorom vtaknili vrtnice v luknje na preostanku zidu, ki še stoji na tej ulici v Berlinu. Skupine šolarjev iz različnih evropskih držav, tudi Ukrajine, pa so spregovorile v svojih maternih jezikih o svojih občutkih ob obletnici padca Berlinskega zidu.

Nemški predsednik Steinmeier se je zahvalil višegrajskim državam za njihov prispevek k združitvi obeh Nemčij. "Brez poguma in želje po svobodi Poljakov in Madžarov, Čehov in Slovakov ne bi bila možna mirna revolucija v vzhodni Evropi in tudi ne nemška enotnost," je dejal.