Kam je padel nemški satelit?

Ostanki nemškega satelita so danes vstopili v Zemljino atmosfero, so sporočili iz nemškega vesoljskega centra (DLR). Kam so deli satelita, velikega kot avtomobil, padli, za zdaj še ni znano.

Prav tako kot je pred mesecem na isto območje padel Nasin satelit UARS, je najverjetneje, da je "poslednje počivališče" nemškega satelita Indijski ocean, čeprav ta domneva še ni bila uradno potrjena. Satelit naj bi padel v Bengalsko morje ob obalah Indije, kot poudarjajo tuji strokovnjaki, bi lahko ostanki satelita, če bi padli na kopno, prizadeli oziroma ogrozili območje Mjanmarja in Kitajske. Kljub temu poudarjajo, da je verjetneje, da bo razbitina satelita tako kot Nasin satelit UARS pristala v oceanu, saj ti pokrivajo več kot 70 odstotkov površja našega planeta.

Velika večina delov naj bi se samosežgala ob vstopu v atmosfero, kakšnih 30 kosov s težo 1,87 tone pa bi lahko padlo na Zemljo s hitrostjo do okoli 28.000 kilometrov na uro. Največji kos bo verjetno teleskopsko ogledalo, ki je zelo odporno proti vročini.

Znanstveniki s satelitom nimajo več komunikacijskih povezav, po njihovih ocenah pa je v 30 minutah pred vstopom v atmosfero prepotoval 20.000 kilometrov, je povedal tiskovni predstavnik nemškega vesoljskega centra Andreas Schütz. Dodal je, da sedaj čakajo na ugotovitve opazovanj po svetu.

Znanstveniki sicer ne pričakujejo, da bo satelit padel na območje Evrope, Afrike ali Avstralije. Po izračunih bi lahko bil satelit nad Azijo, najverjetneje nad Kitajsko, vendar Schütz danes ni mogel potrditi, ali so ostanki satelita vstopili v atmosfero nad tem območjem.

Znanstveni raziskovalni satelit ROSAT so v vesolje umestili leta 1990, upokojili pa leta 1999, potem ko so ga uporabljali za raziskavo črnih lukenj in zvezd, z njim pa so opravili tudi prvi pregled virov rentgenskih žarkov s teleskopom.

Padci satelitov in vesoljskih smeti v našo atmosfero so nekaj, čemur se ne moremo izogniti, ostanki plovil in ostalih v vesolju letečih teles pa vstopajo v našo atmosfero skoraj vsak teden. V zadnjih nekaj letih je teh kar za od 60 do 80 ton na leto, med temi jih le majhen delež pade na zemeljsko površje. Precej več na naša tla pade predmetov, ki smo jih ustvarili ljudje.