Nenasilno spolno suženjstvo?

Japonski premier Šinzo Abe, ki si prizadeva za podporo svoje konservativne volilne baze, je sprožil diplomatski spor, ko je podvomil v odgovornost Japonske za ravnanje z ženskimi sužnjami.

Abe je izjavil, da se njegova država ne bo opravičila, ker je med drugo svetovno vojno ženske, pretežno Azijke, prisilila v spolno suženjstvo za potrebe svojih vojakov. Opravičila po njegovih besedah ne bo, tudi če bo ameriški kongres sprejel posebno resolucijo.

Ameriški demokratski kongresnik Michael Honda je namreč objavil predlog neobvezujoče resolucije, v kateri je Japonsko pozval, da se brez ovinkarjenja opraviči za tragično usodo tisočev azijskih žensk, večinoma Korejk, ki so pristale v rokah tedanje japonske Imperialne armade.

"Tudi če bo resolucija sprejeta še ne pomeni, da se bomo opravičili," je v japonskem parlamentu povedal Abe in dodal, da naj bi ameriška resolucija vsebovala "napačne dokaze". Abe je ponovil, da zadostuje opravičilo japonske vlade iz leta 1993, ki je priznala obstoj vojaških bordelov in nasilja pod japonsko vojaško upravo.

Premier si prizadeva spremeniti pacifistične poudarke v japonski ustavi in povzdigniti nacionalni ponos glede preteklosti, da bi si zagotovil podporo jedra konservativnih podpornikov. Abe je postal tarča njihovih kritik, ko je lansko jesen prevzel vodenje vlade in nekoliko omilil svoja stališča do japonske vloge med drugo svetovno vojno. Dejal je namreč, da podpira odločitev nekdanje japonske vlade pod premierom Konom, ki se je v posebni izjavi leta 1993 opravičila za storjene zločine. S tem se je Abe zameril svoji politični bazi, njegovo izjavo pa so v konservativnem taboru razumeli kot mehčanje stališča pred predvidenim vrhunskim srečanjem s Kitajsko in Južno Korejo.

Minuli teden je predsednik japonske vlade razburil Južno Korejo, ko je podvomil v stopnjo fizičnega nasilja, s katero so bile azijske ženske prisiljene v spolno suženjstvo. Skupini novinarjev, ki so ga spraševali o nasilju Imperialne armade pri rekrutiranju žensk v vojaške bordele je odgovoril, da "ni enoznačnih dokazov o uporabi nasilja". Dan kasneje je Abe nekoliko spremenil svoje stališče, češ da naj bi obstajali posamični primeri nasilja, zanj pa naj bi bili odgovorni posredniki, nikakor pa ne pripadniki japonske vojske: "Ni bilo tako, da bi vojaška policija vdirala v domove in ugrabljala ljudi."

Številni zgodovinarji ocenjujejo, da je japonska vojska med drugo svetovno vojno v spolno suženjstvo prisilila okrog 200 tisoč žensk. Nekaj izvedencev se sicer strinja, da proti vsem ni bilo uporabljeno nasilje, kar pa japonske vlade ne odvezuje odgovornosti za njihovo trpljenje.