Neslavni rekord: vsake tri sekunde postane ena oseba na svetu begunec

Zaradi vojne, nasilja in preganjanja je bilo v letu 2016 prisilno razseljenih rekordnih 65,6 milijona ljudi oz. 300.000 več kot v letu poprej, je v danes objavljenem poročilu objavila agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR). Največ beguncev, 5,5 milijona je Sircev, največja nova humanitarna kriza pa je bila lani v Južnem Sudanu.

Skupno število 65,6 milijona ljudi združuje tri pomembne skupine tistih, ki potrebujejo zaščito. Prva skupina so begunci, katerih število je bilo v letu 2016 22,5 milijona. Tudi to je najvišja raven do sedaj, kaže nova letna študija UNHCR.

Največ beguncev je iz Sirije 5,5 milijona, medtem ko je bila v letu največja nova kriza v Južnem Sudanu, kjer je katastrofalen neuspeh prizadevanj za mir v lanskem juliju prispeval k odhodu 739,900 ljudi do konca leta 2016. Skupno pa je do danes državo zapustilo že 1,87 milijona ljudi.

Drugo skupino predstavljajo razseljeni ljudje znotraj njihove lastne države. Teh je bilo do konca leta 2016 po svetu 40,3 milijona, v primerjavi s 40,8 milijona v preteklem letu. Največ jih je v Siriji, Iraku ter Kolumbiji. Notranja razseljenost ljudi je svetovni problem, saj ta skupina predstavlja skoraj dve tretjini prisilno razseljenih ljudi po vsem svetu, opozarjajo na UNHCR.

Tretja skupina razseljenih so prosilci za azil, ki so zbežali iz svojih držav in iščejo mednarodno zaščito. Ob koncu leta 2016 je bilo na globalni ravni 2,8 milijona prosilcev za azil.

"Vse to prispeva k izjemni globalni razsežnosti človeških žrtev vojne in preganjanja: 65,6 milijona pomeni, da je v povprečju eden od 113 ljudi na svetu razseljen, kar je več, kot šteje prebivalstvo 21. najbolj poseljene države na svetu, Velike Britanije," so v poročilu še opozorili na UNHCR.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi je ob tem pozval k odločnejšemu ukrepanju. "Za te ljudi moramo storiti več. Za svet, ki je poln konfliktov, potrebujemo odločnost in pogum, ne strahu," je pozval.

Ena od ključnih ugotovitev poročila je, da je še posebej visoko število ljudi, ki so na novo razseljeni. Od 65,6 milijona prisilno razseljenih ljudi po svetu je 10,3 milijona takšnih, ki so bili prisiljeni domove zapustiti v letu 2016. Med njimi pa sta približno dve tretjini - 6,9 milijona - razseljenih znotraj svojih držav. "To pomeni, da postane vsake tri sekunde ena oseba razseljena. Ta čas je dosti krajši, kot ga porabimo, da izgovorimo ta stavek," opozarjajo na UNHCR.

Hkrati je vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb v domače okolje ter druge trajne rešitve, kot je preselitev v tretjo državo, za nekatere pomenilo, da je leto 2016 prineslo izboljšanje. Dobrih 37 držav je sprejelo skupaj 189.300 beguncev v okviru trajne preselitve. 

Muižnieks obžaluje omejevanje pravice beguncev do združitve z družino

Komisar Sveta Evrope za begunce Nils Muižnieks je pred torkovim svetovnim dnevom beguncev izrazil obžalovanje, da številne evropske države z restriktivnimi ukrepi omejujejo beguncem pravico do združitve z družino. "To se mora spremeniti," je pozval ob izdaji poročila s priporočili za sprejetje zakonodaje, ki bo omogočila izpolnjevanje te pravice.

"Pravica do združitve z družino je temeljni del pravice do družinskega življenja, ki je zaščitena z mednarodnim pravom človekovih pravic. Ta pravica je pomembna predvsem za begunce v Evropi. Zaradi nevarnosti, s katerimi se soočajo doma, je edina možnost za uživanje pravice do družinskega življenja v tem, da družine pridejo v Evropo," je povedal Muižnieks, kot so sporočili iz njegovega urada.

"Na žalost številne evropske države z restriktivnimi ukrepi, ki so nepravični, nezakoniti in povzročajo številne težave, beguncem omejujejo te pravice," je dodal. "To se mora spremeniti," je poudaril ob predstavitvi poročila, katerega namen je pomagati državam članicam SE, da bi sprejele bolj humane politike na področju združitve z družino, ki bi bile tudi bolj v skladu s človekovimi pravicami.

Poročilo se osredotoča na ukrepe v državah SE na tem področju, pri čemer gre med drugim za dolge čakalne dobe, da lahko begunci zaprosijo za združitev z družino. Med ukrepi držav so tudi diskriminatorno razlikovanje med begunci in upravičenci do mednarodne zaščite ter preozka definicija družinskih članov.

Komisar zato predlaga 36 priporočil za lažje sprejetje zakonodaje, ki bi omogočila spoštovanje pravice do združitve. Priporočila se med drugim osredotočajo na zagotavljanje hitre in učinkovite združitve ter potrebo po odpravi praktičnih in finančnih ovir za združitev. Komisar priporoča tudi ukrepe za manj diskriminatorne postopke, razširitev definicije družine in večjo zaščito otrok.

Kot so še sporočili iz komisarjevega urada, ločenost od družine beguncem povzroča stres, strah in potrtost, kar jim otežuje integracijo v družbo. "Nujno je, da evropske države ne prispevajo k temu trpljenju in beguncem pomagajo pri ponovnem ustvarjanju življenja v državi gostiteljici. To ni zgolj zadeva prava, ampak človeškega dostojanstva," je poudaril Muižnieks.

Amnesty International: Zdaj je trenutek, ko moramo braniti svojo človeškost

V Amnesty International pred mednarodnim dnevom beguncev opozarjajo, da trenutno skoraj vsem beguncem zaščito nudijo revnejše države. Zato vlado pozivajo, "naj naredi, kar je prav in človeško". Po njihovem mnenju lahko sprejmemo več kot dosedanjo peščico begunk in beguncev ter jim omogočimo dostojno bivanje med nami.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je 22,5 milijona ljudi, kolikor jih je bilo v letu 2016 prisiljenih zbežati s svojih domov, ogromna številka in pomeni neznansko trpljenje. Kljub temu pa predstavlja le 0,3 odstotka svetovnega prebivalstva. "Nihče ne more verodostojno trditi, da na svetu nismo sposobni nuditi zatočišča in možnosti dostojnega življenja tem 0,3 odstotka ljudem," poudarjajo v nevladni organizaciji.

A dodajajo, da trenutno skoraj vsem beguncem zaščito nudijo revnejše države. Več kot polovico vseh beguncev gosti deset od skupno 193 držav. "Bogatejše, mednje lahko glede na primerljive ekonomske podatke štejemo tudi Slovenijo, ne prispevajo svojega deleža pomoči: niti finančno niti s sprejetjem pravičnega deleža begunk in beguncev v svoje države," poudarjajo.

Ob mednarodnem dnevu beguncev zato pozivajo slovensko vlado, naj sprejme več kot dosedanjo "peščico begunk in beguncev" ter jim omogoči dostojno bivanje med nami. "Lahko zagotovimo, da mamica s štirimesečnim otrokom, ki jima je Slovenija ravno podelila status begunca, ne ostane brez sredstev za hrano in otroško mleko, kot se je to nedavno zgodilo v Mariboru. Lahko upoštevamo informacije o tem, kako nevaren je Afganistan, in to upoštevamo pri odločanju o mednarodni zaščiti," opozarjajo.

"Lahko in moramo. Ne samo, ker nas vežejo čisto konkretne in pravne zaveze k zaščiti in skupni odgovornosti, ki so bile sprejete pred desetletji kot temelj sveta, v kakršnem smo se skupaj strinjali, da želimo živeti. Enostavno tudi samo zato, ker smo ljudje. Vsi smo ljudje," so še dodali v Amnesty International.