Tuji psihologi: dejanja kopilota najverjetneje ne bi mogli predvideti, težave je predobro tajil

Nesreča letala Germanwings je pri izredni profesorici na fakulteti za management na primorski univerzi, diplomirani psihologinji, doktorici kinezioloških znanosti in pilotki Maji Meško obudila spomine na nesrečo, ki se je zgodila leta 1981 na Korziki, kjer je izgubila očeta Franca Terglava, ki je bil kopilot, in polbrata Tomija. "Posebno zaradi nekaterih podobnosti kot so: država, kjer se je zgodila nesreča, je Francija, težka dostopnost do terena, kjer ležijo razbitine letala ter trupla potnikov in članov posadke, trpljenje svojcev ob izgubi najdražjih … Moram priznati, da mi je nesreča obudila boleče spomine na izgubo najdražjih," je še dejala.

Kopilot Andreas Lubitz naj bi namerno strmoglavil letalo in Meškova predvideva, "da je v ozadju psihična bolezen, na primer depresija, stanje psihoze, duševna stiska, lahko je trpel zaradi izgorelosti". V zadnjih letih se povečuje število samomorov zaradi gospodarske krize, predvsem zaradi ekonomskih razlogov, "vendar menim, da to ni bil razlog za njegovo očitano dejanje. Če je storil samomor, ni sodil samo sebi, sodil je še drugim, kar pa lahko pove, da je morda hotel nekaj sporočiti". Lubitz sicer ni prvi, ki je s seboj v smrt popeljal druge potnike in člane posadke. A praviloma so strmoglavili na neobljudena območja. "Čeprav bo morda zvenelo nesmiselno, menim, da poleg sebe in oseb na letalu ne želijo ogroziti še drugih. Lahko, da želijo predati neko sporočilo, morda tudi letalski družbi," je ocenila.

Po besedah psihiatrinje Vesne Švab je navadno več dejavnikov, ki vodijo nekoga v tako skrajno dejanje samomora. V primeru strmoglavljenja letala Germanwings je bila očitna napaka v sistemu prepoznavanja težav, kar se po njenih besedah dogaja povsod po svetu. Vendar zaenkrat premalo vemo, zakaj je prikrival težavo, in kakšna je bila njegova motnja. "Ljudje z duševnimi motnjami povečini želijo govoriti o svojih težavah in poiščejo pomoč. To je neka izjemna situacija, v kateri nekdo očitno ni prepoznal hudih težav, ki jih je oseba imela," je dejala.

Za depresijo danes trpi okoli pet odstotkov vsega prebivalstva. "Vsak peti bo vsaj enkrat v življenju doživel depresivno epizodo, zaradi katere bo potreboval pomoč," je opozorila. Motnja je po njeni oceni zelo pogosta, a diagnoza sama po sebi ne pove nič o funkcioniranju človeka. Ob diagnozi si večina ljudi pomaga samih, zelo veliko jih dobi pomoč pri svojih osebnih zdravnikih. Nekateri med njimi obiskujejo psihoterapijo, drugi psihiatre. "V množici prizadetih je le manjšina tistih, ki imajo zelo hude težave, ki jih ni mogoče obvladovati," dodaja.

Trupla bi morali čim prej prepeljati s kraja nesreče

Meškova predvideva, da so potniki in drugi člani posadke v zadnjih trenutkih doživljali občutke nemoči, groze, strahu in brezupa, ki so se iz minute v minuto stopnjevali v intenzivnosti. Za njimi so ostali žalujoči, ki preživljajo težko obdobje. "Žalost bo potrebno izživeti na takšen ali drugačen način. Odzivi na žalovanje so namreč različni. Kako se nekdo spoprijema z izgubo bližnjega, je odvisno tudi od njegovih osebnostnih značilnosti". Lahko bi jim pomagali s strokovno pomočjo in pogovorom. Trupla žrtev bi morali čim prej prepeljati s kraja nesreče in izročiti svojcem, čim prej bi se morali ugotoviti vzroki nesreče. Priporočljiva je tudi materialna pomoč, je pojasnila Meškova.

Po njenem mnenju bi težko preprečili tragedijo. "Za prihodnje bi bilo potrebno uvesti izboljšave, predvsem na področju psiholoških preverjanj, saj menim, da bi psiholog opazil spremembe v vedenju pilota, če bi bila redna testiranja redna." Pilote in kopilote namreč testirajo pri pridobivanju licence, vendar le ob pridobivanju medicinskega spričevala prvega razreda za komercialne polete. "Letalski prevozniki lahko ob zaposlitvi in tudi pozneje predpišejo izvajanje psiholoških testiranj, ki pa niso predvidena. Tukaj vidim težavo in menim, da bi se na tem področju lahko naredil korak naprej," je poudarila.

Ustanovitelj nove letalske družbe v Novi Zelandiji in soavtor knjige o izginotju letala Malaysia Airlines MH370 Ewan Wilson je medtem poudaril, da letalsko osebje ob dolgih delovnih urnikih in hkrati dolgih obdobjih prostega časa na tleh ni bolj nagnjeno k duševnim boleznim kot splošna populacija. Se pa zaveda, da na plečih nosijo veliko odgovornost, ki jo nekateri občutijo kot veliko obremenitev. A v letalski industriji je po njegovih besedah velika stigma duševnih bolezni. "Če bi pilot potarnal nadrejenemu, da je depresiven, bi mu pred koncem stavka prepovedal letenje. Letalsko osebje namreč dela v okolju, kjer ni priporočljivo izražati tovrstnih pomislekov. Čeprav bodo letalske družbe zanikale, je res," je dejal.

Psiholog Robert Bor: Najverjetneje dejanja ni bilo mogoče preprečiti, verjetno nobeni testi ne bi zaznali težav kopilota

"Lahko bi naredili ne vem koliko testov, a tega dejanja najverjetneje ne bi mogli preprečiti," pa pravi priznani britanski psiholog Robert Bor. Taki izjemno redke dogodke je težko predvideti. Meni, da najverjetneje Lubitzovih težav enostavno ni bilo mogoče odkriti, oziroma jih je zelo dobro tajil. Še vedno meni, da so testi, ki jih morajo opravljati piloti, zelo podrobni in skoraj stoodstotno učinkoviti. To, da si je med leti šolanja zaradi osebnih težav vzel nekaj časa zase, ni nujno razlog za sum na morebitna prihodnja dejanja. "Številni ljudje, med drugim tudi piloti, imajo občasno svoje slabe trenutke, se počutijo nekoliko potrte. Ta občutek je včasih zgolj trenuten, včasih pa lahko traja dalj časa," pravi. Po drugi strani se lahko vsakdo od nas čez čas spremeni. "Že v prihodnjih dnevih ali tednih nas lahko kaj vrže iz tira," pojasnjuje. Že prekinitev razmerja z drugo osebo ali morda nek neljub dogodek v službi bi lahko nekoga, ki trpi za depresijo, spremenil v zelo obupano in jezno osebo, meni. "Ravno to lahko pri posamezniku sproži samomorilno nagnjenje," pojasnjuje.

Pojasnjuje, da so piloti v postopkih izobraževanja in tudi skozi celotno svojo kariero skrbno opazovani in proučevani, poleg tega pa morajo vsako leto najmanj enkrat izkazovati tudi svoje zdravstveno stanje. Med vsakim poletom so na očeh kopilota. Prav tako se redno preverja prisotnost alkohola in nedovoljenih psiho aktivnih substanc. "Tako so možnosti za incidente izjemno majhne," pravi in ponavlja, da verjetno težav, ki so očitno pestile kopilota Lubitza, enostavno ni bilo mogoče opaziti.