Nesrečna nevesta mir našla s 'poroko' na pokopališču

Jessica Padgett si zagotovo ni nikoli predstavljala, da bo poročno zaobljubo izrekla na – pokopališču. A žal je njen zaročenec, 27-letni Kendall Murphy, prostovoljni gasilec, umrl. 10. novembra lani, ko je sodeloval v rutinskem posredovanju gasilcev, ki pa se je končalo tragično, ko je v mesto nesreče zapeljal njegov pijan kolega in ga ubil. 

Tako se je končala pravljica para, ki je imel velike načrte o svojem življenju.

Vseeno se Jessica odločila, da jima niti kruta usoda ne bo vzela poročnega dne. Z družino in prijatelji so - kljub čustvenemu vrtiljaku - pripravili "poročno slovesnost", ki se je na dan poroke odvila na grobu njenega zaročenca. Kot je medijem povedala prijateljica neveste, je bilo prav to tisto, kar je Jessica potrebovala, da najde svoj mir in se sprijazni s tragično izgubo.

Medtem ko so mnogi njeno (javno) in nekoliko nenavadno žalovanje razumeli, ga podpirajo in so jo zasuli s pozitivnimi željami za prihodnost, se je v dneh po objavi zgodbe nabralo tudi nemalo takšnih, ki ne morejo razumeti, zakaj se je odločila za takšno slovo - medtem ko nekateri menijo, da je iz fantove smrti naredila cirkus ali da je želela samopromocijo, se drugi sprašujejo, zakaj je skoraj leto dni po smrti znova odprla svoje rane in rane vseh, ki so Murphyja poznali.

Strokovnjakinja za žalovanje Abigail Brenner meni, da "pravega načina", kako žalovati, ni.

Kot pojasnjuje, imajo vse kulture izdelane nekakšne vzorce, po katerih naj bi ljudje preboleli izgubo ljubljene osebe. Te so namenjene predvsem temu, da ljudje lažje gredo čez začetno bolečino. "Ti rituali izkušnjo, ki bi bila sicer kaotična, nekako "organizirajo"," pojasnjuje. Vendar pa se s tem proces zdravljenja ne začne samoumevno in vprašanje, kaj za nekoga pomeni preboleti izgubo, je od osebe do osebe drugačno, pojasnjuje Brennerjeva.

Zato pod črto – če nesrečni nevesti in družini para "poroka" z mrtvim zaročencem olajša bolečino – je to vsekakor prava pot za prebolevanje. Pri tem naj se, tako strokovnjakinja, ljudje ne bi ozirali na "javno mnenje" o tem, kakšno žalovanje je primerno.

"Žalovanje je individualna izkušnja, ki zahteva potrpljenje za hojo skozi pisano paleto čustev. Žalovanje je tudi čas, ko lahko redefiniramo sebe in se po boleči izkušnji znova najdemo," še meni Brennerjeva v zapisu za Psychology Today.

Pri tem naj si ljudje določijo lastno, individualno časovnico, meni. Zato vprašanje o tem ali je leto kasneje "še treba" žalovati, ni na mestu. "Ne pustite se prepričati, da drugi ljudje vedo, kaj je prav za vas, četudi so skozi izkušnjo morda šli sami. Predvsem pa bodite v tem času pozorni do sebe. Osnovna tendenca ljudi v tem času je, da se zanemarijo, ker jim je vseeno za vse, a cilj žalovanja ni samouničenje, ampak ponovno iskanje smisla."

Obred na pokopališču se je sicer zgodil 29. septembra, natančno na dan, ko bi se morala Jessica in Kendall poročiti. "Nevesta" pa pravi, da upa, da bo njena izkušnja pomagala iti naprej ljudem s podobno izkušnjo: "29. september bo zame vedno najhujši dan v mojem življenju. In letos na ta dan nisem želela vstati iz postelje. Ampak družina in prijatelji so poskrbeli, da je bil ta dan poseben, čeprav sem bila jaz čustvena razvalina. Še posebej težko mi je bilo med fotografiranjem, ampak te fotografije sem želela, da se bom lahko nekoč, kasneje v življenju, spominjala najinih skupnih trenutkov."