V Gruziji so se ob 20. uri po lokalnem času zaprla vrata volišč po državi, do zgodnjega popoldneva pa se je volitev udeležilo že več kot 50 odstotkov volilcev, kar pomeni od 1,3 do 1,8 milijona vseh volilnih udeležencev. Svoj glas sta oddala tudi nekdanji gruzijski predsednik Ševardnadze ter favorit za zmago na volitvah, skupni kandidat opozicije in vodja novembrske žametne revolucije Mihail Sakašvili. Ševarnadze je novinarjem povedal, da je svoj glas namenil prav Sakašviliju.
Po objavljenih neuradnih rezultatih vzporednih volitev je Sakašvili novinarjem dejal: "To je vaša zmaga. Na volitvah nisem zmagal jaz, pač pa vi, ljudje! V naši deželi je veliko problemov, a sedaj bomo ponovno zgradili novo deželo, ki bo hodila demokratično pot!"
Predsednik centralne volilne komisije Zurab Čjaberašvili je razglasil, da so volitve veljavne, saj se je volitev že tri ure pred zaprtjem volišč udeležilo skoraj tri četrtine vseh volilcev. "Do petih popoldne je na volišča prišlo že več kot 1.203 milijona ljudi, kar pomeni, da so predčasne volitve v Gruziji veljavne."
Se pa danes volišča niso odprla v soteski Kodori, saj se člani volilne komisije do tega gorskega območja zaradi slabega vremena niso mogli prebiti. Do tega območja, kjer živi okoli 1500 volilnih upravičencev, naj bi helikopterji danes vendarle prispeli. V nekaterih drugih težko dostopnih območjih naj bi volitve potekale celo v prihodnjih dneh. Volišča se niso niti odprla v Južni Osetiji in Abhaziji, ki imata odcepitvene težnje.
Sakašvili najresnejši kandidat za predsednika
Skupni kandidat združene opozicije je 36-letni Sakašvili, vodja Nacionalnega gibanja, ki je odstavljenemu Ševardnadzeju očitala poneverbo rezultatov na parlamentarnih volitev v državi 2. novembra lani in po Ševardnadzejevem odhodu tudi prevzela začasno vodenje države.
Sakašvili, odvetnik po izobrazbi, je študiral v francoskem Strasbourgu in v ameriški Columbii. Nekdanji gruzijski pravosodni minister, ki tudi tekoče govori francosko in angleško, je med predvolilno kampanjo obljubil brezkompromisno vojno proti korupciji.
Ostali kandidati za predsednika
Temur Šašiašvili (52), je nekdanji guverner regije Imereti in nekdanji član Ševardnadzejeve vlade. Kandidat Kartlos Garibašvili (52) je predsednik Zveze odvetnikov Gruzije, sodeloval je že na prejšnjih predsedniških volitvah v letih 1991, 1995 in 2000. Kot neodvisni kandidat bo nastopil Roin Liparteliani (52), sicer odvetnik in nekdanji visoki predstavnik na notranjem ministrstvu ter lastnik več trgovskih družb. Bil je kandidat že na predhodnih volitvah, vendar je vsakokrat umaknil kandidaturo v podporo favoritu. Zurab Kelehsašvili (37) je prav tako neodvisni kandidat, sicer po izobrazbi pedagog. Na volitvah se bo potegoval tudi 43-letni Zaza Siharulidze, vodja verske stranke Zveza božjih otrok. Predvolilne javnomnenjske raziskave pa peterici pripisujejo le odstotek volilnih glasov.
V pričakovanju boljšega življenja
Novi predsednik bo resnično potreboval veliko energičnosti za rešitev vseh težav, ki ga čakajo. Državljani od njega pričakujejo boljši življenjski standard, ki se je zelo znižal od razpada nekdanje Sovjetske zveze leta 1991. Pričakujejo tudi boj proti korupciji, četudi se mnogi bojijo, da bo ostalo le pri obljubah in da novi ljudje na oblasti le čakajo na svojo priložnost. Od odhoda Ševardnadzeja je v zaporu zaradi goljufij končalo že nekaj visokih predstavnikov nekdanjih oblasti.
Potrebno pa bo najti tudi ravnotežje med Washingtonom in Moskvo, ki si prizadevata za vpliv v Gruziji. Tako Tbilisi na eni strani čaka vodenje Gruzije proti zahodu po poti, ki jo je začrtal že Ševarnadze, obenem pa obnavljanje vezi z Rusijo, odnosi s katero so skoraj zamrli. Moskva pa Gruzijo smatra za svoje dvorišče in ji krepitev ameriškega vpliva sploh ne ustreza.
ZDA v zadnjih letih v Gruziji pomagajo pri gradnji naftovoda, prek katerega bi nafto iz Kaspijskega jezera preko Turčije dobavljali zahodnemu tržišču. Washington pa se je vključil tudi v urjenje gruzijskih vojakov. Odnosi med Moskvo in Tbilisijem pa so ključnega pomena za rešitev separatističnih teženj znotraj Gruzije. Abhazija in Južna Osetija sta se enostransko odcepili od Tbilisija v začetku 90. let in se obrnile proti Moskvi, po tej poti pa bi lahko kmalu šla tudi avtonomna regija Adžarija.
