Šarec obžaluje, da je komisija sprejela politično odločitev

Odhajajoča Evropska komisija predsednika Jean-Clauda Junckerja je danes obravnavala oceno pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje. Kot so sporočili, so sprejeli odločitev, da Hrvaška izpolnjuje tehnične pogoje za vstop v schengen. Pozitivno oceno Hrvaški je komisija danes v Strasbourgu objavila po zasedanju kolegija komisarjev v obliki sporočila. V njem države članice komisija poziva, naj ga "obravnavajo s ciljem integracije Hrvaške v schengensko območje".

Pozivi slovenskih evropskih poslancev in slovenske vlade na čelu s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, naj omenjeno odločitev sprejeme nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen, tako niso naleteli na plodna tla. Kot v je v današnji oceni ugotovila komisija, je Hrvaška sprejela vse potrebne ukrepe, s katerimi je izpolnila pogoje za polno izvajanje schengenskih pravil in standardov, med drugim za učinkovito upravljanje zunanje schengenske meje. Pri tem poudarja, da si bo morala Hrvaška še naprej dosledno prizadevati za izvajanje vseh tekočih ukrepov, zlasti na področju upravljanja zunanje meje, da bi zagotovila izpolnjevanje teh pogojev tudi v prihodnje. 

Komisija je oceno sprejela po skoraj štiriletni evalvaciji izpolnjevanja meril, je na novinarski konferenci v Strasbourgu poudaril evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos. "Danes čestitamo Hrvaški za njeno delo," je dejal in poudaril, da je zdaj na vrsti Svet EU, da sprejme soglasno odločitev. Hrvaška pa mora zagotoviti, da bo pogoje še naprej izpolnjevala in izvajala ukrepe, še zlasti na meji z BiH, je poudaril.

Hrvaška prizadevanja je pozdravil tudi predsednik komisije Juncker. "Hrvaški dajem priznanje za njeno vztrajnost in prizadevanja, ki jih je vložila za izpolnjevanje vseh meril za pridružitev schengenskemu območju," je povedal. Kot je še poudaril, verjame, da bodo države članice storile prave korake, da Hrvaška kmalu postane polnopravna članica schengenskega območja. 

Današnje sporočilo potrjuje, da je Hrvaška sprejela tudi potrebne ukrepe za izpolnitev pogojev upravljanja zunanje meje

Komisija je v sporočilu tudi potrdila, da Hrvaška še naprej izpolnjuje zaveze iz pristopnih pogajanj, povezane s schengenskim pravnim redom, na področju sodstva in spoštovanja temeljnih pravic. Kot že rečeno, je Evropska komisija oceno sprejela na podlagi rezultatov postopka ocenjevanja o izpolnjevanju meril schengenskega pravnega reda, ki se je začel leta 2016.

Medtem ko je komisija že pred tem pozitivno ocenila in potrdila polno izvajanje schengenskih pravil na področju varstva podatkov, policijskega sodelovanja, skupne vizumske politike, schengenskega informacijskega sistema (SIS), orožja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, pa današnje sporočilo potrjuje, da je Hrvaška sprejela vse potrebne ukrepe tudi za izpolnitev pogojev za izvajanje schengenskih pravil pri upravljanju zunanje meje. "Hrvaška si bo morala še naprej prizadevati za zagotavljanje doslednega izvajanja vseh tekočih ukrepov na tem področju", je poudarila komisija. 

Avramopulos: Schengenska evalvacija ni zadevala vprašanja slovensko-hrvaške meje

Glede opozoril iz Slovenije, da odločitve ne bi smela sprejemati odhajajoča komisija tik pred iztekom mandata, je Avramopulos danes potrdil, da je komisija prejela pismo evropskih poslancev iz Slovenije. "Razumem, da skrbi obstajajo. Vendar je naša ocena jasna in temelji na dolgi in zelo objektivni presoji," je poudaril in dodal, da so tehnični pogoji za vstop v schengen enaki za vse države.

Podobno je odgovoril na vprašanje, ali poziv komisije Hrvaški k nadaljnjim prizadevanjem pomeni, da Hrvaška ni stoodstotno pripravljena na vstop v schengensko območje. "Hrvaške oblasti so zelo odzivne, vedo, da bo imela Hrvaška od trenutka, ko bo postala članica schengna, tako pravice kot obveznosti. Ena od teh obveznosti je, da varuje skupno zunanjo mejo," je poudaril komisar.

V zvezi z različnimi stališči, ki naj bi bila izražena na kolegiju komisarjev, pa je dejal, da je najpomembneje, kakšen je rezultat po razpravi – in ta je jasen.

Kot je pojasnil v odgovoru na novinarsko vprašanje, schengenska evalvacija ni zadevala vprašanja slovensko-hrvaške meje, saj bo to notranja meja, ko bo Hrvaška v schengnu. Kot je dejal, razume vprašanja glede slovensko-hrvaškega spora o meji, vendar ponovil, da komisija teh postopkov ne komentira: "Jasno je, da je to bilateralno vprašanje, ki ni povezano z izvajanjem schengenskih pravil s strani Hrvaške."

Avramopulos je prepričan, da se bo schengen še okrepil z vstopom Hrvaške, pa tudi Bolgarije in Romunije. Ti dve državi sicer na vstop kljub oceni komisije, da izpolnjujeta tehnične pogoje, čakata že vrsto let.

"Čas je, da se vrnemo k normalnemu delovanju schengna," je dejal Avramopulos glede izvajanja nadzora na notranjih mejah s strani nekaterih članic unije. "Če se bo schengen sesul, bo to začetek konca Evrope, kot jo poznamo. To razumejo vse vlade," je poudaril komisar, ki naj bi dobil zagotovila, da se bo notranji nadzor kmalu končal.

Šarec: Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška izpolnila vse pogoje

Premier Šarec je v odzivu na današnjo odločitev Evropske komisije izpostavil, da obžaluje, da je komisija o tako pomembnem vprašanju odločala tik pred zaključkom mandata in sprejela politično odločitev. "Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila vse pogoje, tako tehnične kot pravne vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor," so zapisali v kabinetu premierja. Kot so še poudarili, mora Hrvaška izkazati sposobnost učinkovitega varovanja zunanje meje in s tem zagotavljanja varnosti celotne EU.

Po Šarčevi oceni čakajo Hrvaško še številne aktivnosti, da bo tudi sposobna zagotoviti trajno učinkovito upravljanje zunanjih meja EU in tako v celoti izpolniti zahtevane tehnične kriterije.

"Mi smo že povedali, da če bo odločitev politična, potem bo tudi Slovenija ravnala politično, in tako, kot je v interesu Slovenije," pa je Šarec povedal v Cankarjevem domu ob robu podelitve nagrad slovenska gazela, ki jih družba Dnevnik podeljuje uspešnim slovenskim podjetjem.

Iz tega, kar zdaj vemo, je razvidno, da se je komisija kljub pripombam odločila, da bo na koncu mandata dala to na dnevni red, kar se nam zdi sporno, je še povedal premier. Glede na to, da se te stvari delajo na daljši rok, bi bilo primerneje, da bi se s tem ukvarjala nova komisija, je dodal. Ampak tako so se odločili, je še povedal.

Glede izpolnjevanja tehničnih kriterijev pa je Šarec v Cankarjevem domu povedal, da "nas to malo skrbi". "To, da smo letos imeli že 12.000 nezakonitih migrantov, ki smo jih potem vrnili na Hrvaško, pomeni, da od nekje prihajajo in da je meja med BiH in Hrvaško prepustna. In zato ne vem, če se bo to z morebitnim vstopom v schengen kar čez noč spremenilo," je poudaril.

Povedal je še, da današnja zelena luč Evropske komisije še ne pomeni, da bo že jutri v območju schengna. "To je prvi korak. Do končne odločitve, do tega, ko se bo res odločalo, ali bo šla Hrvaška v schengen ali ne, je pa še kar nekaj časa," je dodal.

Plenković: To je še en evropski uspeh Hrvaške

Odločitev komisije je pred domačimi novinarji komentiral tudi hrvaški premier Andrej Plenković. "Danes je pomemben dan. To je še en evropski uspeh Hrvaške," je dejal in pohvalil angažma ministrstev za zunanje in evropske zadeve ter pravosodje. "Cilj politike te vlade je, da Hrvaška postane del globjega konteksta evropskega povezovanja. Dve področji, na katerim delamo, sta schengen in vstop v območje evra," je po poročanju Dnevnika.hr poudaril Plenković.

Kot je napovedal, bodo zdaj sledile aktivnosti na ravni stikov z državami članicami. Sprva bo komunikacija stekla prek schengenskega odbora. "Pred nami v vrsti sta Bolgarija in Romunija. Z današnjim priporočilom komisije smo naredili korak naprej, da ulovimo omenjeni dve državi. Delali smo predano, delali smo potiho, in kar je najpomembnejše, dosegli smo rezultat," je dodal.

Ob tem Plenković ni želel špekulirati o dokončnem datumu vstopa v območje schengna, vendar je dejal, da "ni realno", da Hrvaška v schengensko območje vstopi med predsedovanjem EU. Z današnjo odločitvijo komisije so po njegovem prejeli potrditev, da "smo pripravljeni". "O dinamiki pridruževanja schengnu se bomo zdaj pogovarjali z vsemi državami članicam," je poudaril in dodal, da bodo dileme nekaterih članic o določenih vprašanjih in kriterjih reševali z dialogom, pri čemer je imel v mislih tudi našo državo, ki ima jasne zadržke do vstopa Hrvaške v schengensko območje. 

Bulčeva: Sedaj je za končno odločitev potrebno soglasje v Svetu EU

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je po današnji odločitvi Evropske komisije, da Hrvaška izpolnjuje tehnična merila za vstop v schengensko območje, spomnila, da je to poročilo le eden od korakov za vstop v schengen. V izjavi za medije je še ocenila, da je pred morebitno širitvijo schengna treba zagotoviti, da bo deloval v celoti in popolno.

To stališče je Bulčeva predstavila tudi na današnjem kolegiju komisarjev. Kot je zapisala v izjavi, je med drugim izpostavila tudi dejstvo, da schengensko območje, kakršnega poznamo danes, ne deluje v celoti. "Še vedno imamo šest schengenskih držav – Norveška, Švedska, Danska, Nemčija, Avstrija in Francija –, ki ohranjajo mejne preglede znotraj schengenskega območja, vključno na meji med Avstrijo in Slovenijo," je opozorila.

Komisarka meni, da bi morala končna ocena upoštevati tudi napredek, ki ga je treba doseči na področju migracijske politike, varovanja zunanjih meja, vladavine prava in dobrososedskih odnosov.

"Sedaj je za odločitev, da Hrvaška vstopi v schengensko območje potrebno soglasje v Svetu EU," je še poudarila Bulčeva. Zadnjo besedo bodo tako imele države članice, tudi Slovenija, ki bodo na osnovi tehničnega poročila odločile, kako naprej.

Glede vstopa Hrvaške v schengen Slovenija ni edina s pomisleki

Glede hrvaške pripravljenosti naj bi bilo poleg Slovenije skeptičnih več članic, med njimi Nizozemska, Nemčija in Francija. Ključni pri tem so migracijski in varnostni izzivi, zaradi katerih več članic Unije, med njimi Nemčija, Francija in Avstrija, še vedno izvaja nadzor na notranjih mejah v schengenu. Dokler se ne zagotovi normalnega delovanja schengena, tudi ni pričakovati njegovega širjenja.

Zelene luči za vstop Hrvaške v schengen po neuradnih napovedih ni pričakovati v bližnji prihodnosti. Romunija in Bolgarija tako kljub pozitivni oceni komisije na vstop v schengen čakata že več kot osem let.