Srbski in črnogorski strokovnjaki so 4. februarja povabljeni na nov krog pogajanj v Bruselj, kjer bodo predvidoma razpravljali o gospodarskih in tehničnih vidikih morebitne razdružitve Jugoslavije.
Solana se je v Beogradu najprej ločeno srečal s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in srbskim premierom Zoranom Djindjićem, zvečer pa se je pogovorov udeležil tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Visoki predstavnik EU je po srečanju izrazil željo unije, da ZRJ postane članica EU. Djukanović pa upanje, da se bodo naslednji pogovori, načrtovani za konec februarja, končali z "demokratičnim epilogom". Črna gora še vedno vztraja pri razdružitvi ZRJ in si prizadeva za referendum. Beograd želi ohraniti zvezno državo dveh republik, pri čemer ga podpira tudi črnogorska opozicija. Prav tako tudi EU podpira zamisel o nadaljnjem obstoju demokratične federacije dveh enakopravnih republik.
Solana se je z najvišjimi predstavniki ZRJ, Srbije in Črne gore nazadnje sestal 17. decembra lani v Beogradu, ko je bilo dogovorjeno, da se bodo pogovori o odnosih v federaciji nadaljevali na ravni treh skupin strokovnjakov za posamezna področja (ustavnopravna ureditev, gospodarski odnosi ter zunanja politika in varnost). Skupine so se sestale trikrat, nazadnje pa 9. januarja, ko je bilo na podlagi njihovih poročil ugotovljeno, da niso dosegli soglasja v okviru ključne skupine za ustavnopravno ureditev, v kateri sta srbska in črnogorska delegacija v nasprotju z drugima dvema skupinama izdelali vsaka svoje poročilo.
Poročila vseh treh skupin so poslali tudi v Bruselj, ki je teden dni pozneje posredno, ob obisku italijanskega predsednika Carla Azeglia Ciampija v Beogradu 17. januarja, ponovil privrženost EU "novi in prenovljeni jugoslovanski federaciji". Istega dne je ameriški veleposlanik v Beogradu William Montgomery ponovno obiskal Podgorico. Milo Djukanović je gostu povedal, da je referendum v Črni gori nujnost, vodje opozicijskih strank pa so po srečanju z Montgomeryjem zatrjevali, da ZDA še naprej podpirajo "demokratično Črno goro v demokratični Jugoslaviji".
Solana za beograjsko televizijo
V pogovoru za beograjsko televizijo pa je Solana BK Telekom ocenil, da ob sedanji demokratizaciji držav na območju nekdanje Jugoslavije ni več potrebna njihova nadaljnja delitev.
Visoki predstavnik EU zato meni, da je treba storiti vse, kar je mogoče, da bi države ostale in delovale v ekonomskem prostoru, ki je večji in na katerem je mogoče med drugim uveljaviti več tržnih mehanizmov, večje politično sodelovanje in boljši nadzor meja. To bi po Solanovih besedah omenjenim državam olajšalo približevanje k EU, za kar si prizadeva večina držav v regiji. Sedanje sodelovanje v regiji po ocenah EU namreč ni intenzivno, menjava pa bi morala biti večja.
Na vprašanje, ali dolgoročno vidi zvezo balkanskih držav, je Solana odgovoril, da si je mogoče zamišljati "veliko močnejšo regionalno sodelovanje na Balkanu oziroma veliko večje kot danes".
