Odlok o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem je ustavno sodišče začasno zamrznilo 28. junija, na dan izročitve nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića Haagu. Jugoslovanska vlada je 23. junija sprejela odlok o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem, s čimer se je odprla pot za izročitev Miloševića Haagu. ZRJ je s sprejetjem omenjenega odloka izpolnila tudi enega glavnih pogojev mednarodne skupnosti za sprostitev obsežne finančne pomoči ZRJ.
Kot je takrat pojasnil podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus, odlok določa način sodelovanja s haaškim sodiščem na področju kazenskega pregona "oseb, ki so odgovorne za hujše kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na območju nekdanje Jugoslavije od leta 1991" in izpolnitev mednarodnih obveznosti ZRJ, ki jih opredeljujeta resolucija ZN 827 iz leta 1993 in statut haaškega sodišča.
Podpredsednik srbske vlade in vodja Socialdemokratske unije (SDU) Žarko Korač je izrazil presenečenje nad sklepom, s katerim je jugoslovansko ustavno sodišče v torek za neustaven razglasilo odlok vlade ZRJ o sodelovanju s haaškim sodiščem. Korač je poudaril, da je zanj "največje presenečenje način, kako so glasovali sodniki, ki so bili izvoljeni na predlog jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice", kar naj bi po njegovem mnenju potrjevalo, da "so zanje koalicijski dogovori in politične računice pomembnejši od resnice". Iz uradnega sporočila o sklepu sodišča sicer ni razvidno, koliko sodnikov je glasovalo za in koliko proti, ampak je zapisano le, da je bil sklep sprejet z večino glasov.
Približevanje EU odvisno od sodelovanja s Haagom
Hitrost pogajanj ZR Jugoslavije z Evropsko unijo o procesu stabilizacije in pridruževanja bo v veliki meri odvisna od sodelovanja države s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, negativno pa bi na proces utegnila vplivati morebitna delitev ZRJ na dva dela. To je sinoči po zasedanju skupne evropsko-jugoslovanske delovne skupine, ki ZRJ pripravlja na potencialni začetek pogajanj o stabilizacijskem pridružitvenem sporazumu, dejal podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus.
Predstavniki EU so na zasedanju posebej izpostavili pomen stabilnosti v sami državi in širši regiji. Evropska unija medse nikoli ne bo sprejela države, za katero bi menila, da bi se utegnila zaplesti v konflikt - znotraj države, s sosedami ali z državami v širši regiji, jugoslovanska tiskovna agencija povzema predstavnike EU. Sama jugoslovanska stran je glede izgledov procesa pridruževanja sicer razmeroma optimistična. Kot je po srečanju dejal Labus, bi ZRJ kandidatka za članstvo v EU lahko postala v letu 2004.