"Postopek s strani Varnostnega sveta ZN in uvedba sankcij nimata pravne podlage in gre za veliko zmoto Zahoda, če verjame, da bo taktika korenčka in palice delovala v primeru Irana," je dejal glavno iranski jedrski pogajalec Ali Laridžani. "Pričakuje se namreč, da bo Iran spremenil svoj pristop, če bo zadeva ponovno predana Varnostnem svetu ZN," je še dodal Laridžani.
Zunanji ministri EU so v torek na zasedanju v Luksemburgu priznali, da pogajanja z Iranom glede njegovega jedrskega programa niso obrodila sadov, zato "nimajo druge izbire", kot da zadevo predajo Varnostnemu svetu ZN. Obenem so ministri v sklepni izjavi poudarili, da "vrata za pogajanja ostajajo odprta" in da si še vedno prizadevajo za kompromisno rešitev, ki bi prispevala k razvoju dobrih odnosov med EU in Iranom.
Vodje diplomacij EU so izrazili globoko zaskrbljenost nad dejstvom, da Iran ni ustavil bogatenja urana, kot sta to od njega zahtevala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in Varnostni svet ZN. "Nadaljevanje teh iranskih aktivnosti ne pušča EU druge izbire, kot da podpre posvete o ukrepih," ki jih predvideva 41. člen sedmega poglavja Ustanovne listine ZN, so ministri zapisali v sklepe zasedanja. Omenjeni člen dovoljuje Varnostnemu svetu ZN, da proti Iranu uvede nevojaške sankcije.
Olmert: Putin razume izraelske skrbi glede Irana
Izraelski premier Ehud Olmert se je ob 15. obletnici diplomatskih odnosov med Rusijo in Izraelom v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta se pogovarjala predvsem o iranskem jedrskem vprašanju.
Po srečanju je Olmert povedal, da je srečanje zapustil z občutkom, da predsednik Putin razume nevarnost v zvezi z iranskim jedrskim programom. "Nismo v takšnih razmerah, v katerih bi si lahko dovolili, da država kot Iran poseduje nekonvencionalno orožje. Izrael tega ne more nikoli sprejeti. Če voditelj takšne države javno izrazi, da hoče uničiti našo državo, nimamo druge izbire kot pripraviti se. To moramo preprečiti," je še povedal Olmert. Izraelski premier je izrazil prepričanje, da Putin bolj kot doslej razume vse vidike izraelskega odnosa do vprašanja iranskega jedrskega programa in vsega, kar je s tem povezano.
Putin pa je med pogovori opozoril predvsem na izraelsko-palestinski konflikt in poudaril, da bi ta spor lahko rešili le z največjo mero potrpežljivosti in pripravljenostjo obeh strani, da sprejmeta odgovornost. Po njegovem mnenju je edini možen način za prekinitev nasilja konec medsebojnega obtoževanja, osvoboditev talcev in obnova mirovnih pogajanj. Dodal je še, da je Rusija pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, da "prispeva k normalnim razmeram" na Bližnjem vzhodu.
Ruski predsednik je sicer še povedal, da je Izrael in Rusijo povezal "boj proti terorizmu in ekstremizmu". Po njegovih besedah so odnosi med državama "popolnoma spremenjeni" in temeljijo na "obojestranskem zaupanju". Dodal je še, da državi sodelujeta tudi na vojaško-tehnološkem področju.
Odnosi med Rusijo in Izraelom so se po koncu hladne vojne občutno izboljšali. V času blokovske delitve sveta je Moskva namreč oboroževala in podpirala arabske države v boju proti Izraelu, ruskim Judom pa preprečevala odhod v Izrael. Po padcu Sovjetske zveze v začetku 90. let prejšnjega stoletja sta državi ponovno vzpostavili stike, Moskva pa je sprostila omejitve, ki so Judom preprečevale zapuščanje Sovjetske zveze. Odnosi med državama so se še izboljšali s prihodom Putina na oblast leta 2000.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.