"Svetoval bi mu, naj ne pride domov, kajti njegova vrnitev v tem trenutku ni primerna. Strasti se še niso pomirile. Če se bo odločil vrniti, to lahko sproži nemire ne le v Biškeku, ampak v vsej državi," je Askarju Akajevu na kirgiški televiziji svetoval začasni predsednik in premier Kurmanbek Bakijev.
Začasni vodja varnostnih sil Felix Kulov je pred tem dejal, da je Akajevu pripravljen zagotoviti varnost, kmalu zatem pa je napovedal svoj odstop. "Ta
položaj je bil oblikovan prejšnji teden zaradi izrednih razmer v državi
in z namenom, da bi se izognili težavam in ohranili javni mir," je
Kulov dejal med današnjim nastopom v parlamentu. Dodal je, da je bila
ta naloga opravljena, zato lahko sedaj zapusti položaj.
Protesti in zamude na prvi seji
Novi 75-članski enodomni parlament v Kirgiziji se je sestal na prvem zasedanju, potem ko je stari dvodomni parlament dokončno prenehal delovati.
Parlament, ki je bil izvoljen na spornih februarskih in marčevskih volitvah, se je sestal šest dni potem, ko je opozicija zasedla sedež predsedniškega urada in vlade v Biškeku ter tako strmoglavila oblast predsednika Askarja Akajeva. Zasedanje so zaznamovale številne zamude in protesti, kar odraža politično krizo, ki še vedno vlada v tej srednjeazijski državi. Štirje poslanci so zapustili dvorano, potem ko je na sejo prišel poslanec, ki velja za privrženca Akajeva. Zasedanje se je že tako ali tako začelo z zamudo, saj številni poslanci niso prišli pravočasno.
Bakijev ali Kulov?
Še vedno se tudi bije boj za oblast med obema opozicijskima voditeljema, začasnim premierom in predsednikom Kurmanbekom Bakijevom in začasnim vodjo varnostnih sil v državi Feliksom Kulovom.
Slednji je povedal, da poskušata z Bakijevom doseči kompromis glede
kandidature na predsedniških volitvah 26. junija. Na vprašanje
novinarjev v Biškeku, ali bo kandidiral za predsednika države, je Kulov
odgovoril, da je to "vprašanje v preučevanju" in da iščejo "objektivno
odločitev, ki bo omogočila združitev severa in juga države". Bakijev
namreč izvira z juga države, Kulov pa uživa podporo predvsem na severu
države.
Bakijev: 'Nihče nam ni pomagal!'
Bakijev pa je v pogovoru za današnjo izdajo ruskega časnika Komersant odločno zanikal, da je do "revolucije" v Kirgiziji prišlo s tujo pomočjo. "Od zunaj nismo dobili nobene pomoči, niti enega soma (kirgiška denarna enota). Tudi nismo nikogar prosili za pomoč," je zatrdil. S tem je zanikal navedbe Akajeva in nekaterih ruskih predstavnikov, da je strmoglavljenje režima v Kirgiziji, tako kot prej v Ukrajini in Gruziji, spodbudil Zahod. "Nisem šel niti v Ukrajino niti v Gruzijo, da bi posnemal tamkajšnje metode. Sami smo prišli do tega," je dejal Bakijev.
Nova oblast uživa podporo
ZDA so medtem izrazile podporo političnemu procesu v Kirgiziji. "V državi je v teku proces za pripravo volitev, da bi dobili vlado, ki odraža voljo ljudstva," je sporočil State Department. "Mednarodna skupnost tesno sodeluje z začasnimi oblastmi v Kirgiziji v podporo temu procesu, da bi tako dosegli stabilne razmere, ki bodo v skladu s pravno državo in ki bodo odražale želje ljudi," je dodal tiskovni predstavnik State Departmenta Adama Ereli.
Nove oblasti je podprla tudi Rusija. V Biškek je odpotovala visoka ruska delegacija, ki naj bi ocenila potrebe Kirgizije po pomoči. Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, pa bo drevi iz Armenije, kjer začenja večdnevno turnejo, odpotoval v Kirgizijo, kjer se bo v četrtek v okviru prizadevanj OVSE za uspešen razplet krize v državi predvidoma sešel s predstavniki novih oblasti.
