Nevarnost raka?

Zaradi izraelskega bombardiranja libanonske obalne elektrarne Džijeh je v Sredozemsko morje izteklo 30.000 ton goriva. Kot so povedali v italijanski okoljevarstveni organizaciji Info-Rac, ne gre za čisto nafto, pač pa za gorivo z vsebnostjo visoko kancerogenega benzena. 120 kilometrov širok oljni madež, ki ga je zaradi spopadov v Libanonu nemogoče čistiti in se širi proti Siriji, je zato resna grožnja zdravju in velika okoljska katastrofa.

Na Info-Racu, ki sodeluje s Programom Združenih narodov za okolje (UNEP), opozarjajo, da so ljudje s prizadetega območja izpostavljeni nevarnosti raka, bodisi zaradi stika z oljnim madežem, bodisi zaradi zastrupitve z onesnaženo hrano, obstaja pa tudi velika nevarnost, da se madež pomakne proti Cipru in Turčiji.

'Obriši solze in začni delati'

Izraelska zunanja ministrica Cipi Livni je medtem ironično ocenila ponedeljkov nastop libanonskega premiera Fuada Saniore na srečanju zunanjih ministrov Arabske lige v Bejrutu, kjer je v ponedeljek v solzah pozval h končanju štiri tedne trajajočega nasilja v svoji državi. "Obrišite si solze in si začnite prizadevati za boljšo prihodnost regije," je dejala Livnijeva ter dodala, da je od njegovih odločitev odvisno, kako bo regija videti v prihodnje.

15 tisoč vojakov na mejo

Libanon je napovedal, da bo na mejo z Izraelom poslal 15 tisoč vojakov. Na to napoved so se že odzvali v Tel Avivu, kjer pravijo, da je odločitev zanimiva, da pa bodo o njej še razpravljali. Francija želi, da Varnostni svet Združenih narodov upošteva libanonski predlog za namestitev 15.000 libanonskih vojakov v južnem Libanonu, pa je dejal francoski zunanji minister Philippe Douste-Blazy. ZDA morebitno napotitev vojakov na jug Linanona še preučuje.

Izraelski premier Ehud Olmert je poleg tega napovedal, da bo njegov kabinet razpravljal o razširitvi vojaških operacij v Libanonu. Izrael je namreč sporočil, da namerava okrepiti kopensko ofenzivo, če po diplomatski poti ne bo mogoče kmalu rešiti bližnjevzhodne krize.

80 napadov na Libanon

Izraelska vojska je ponoči izvedla okoli osemdeset letalskih napadov na Libanon. Zadeli naj bi več zgradb, kjer naj bi se skrivali pripadniki skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah, skladišč orožja ter položajev, od koder izstreljujejo rakete na Izrael. Izrael tudi nadaljuje srdite spopade s Hezbolahom na jugu Libanona, med drugim na območju Bint Džbeila.

Po poročanju izraelskih virov je bilo ubitih več pripadnikov Hezbolaha, smrtno ranjeni pa so bili tudi trije izraelski vojaki.

Medtem v gosto naseljenem južnem delu libanonske prestolnice Bejrut med ruševinami neke zgradbe, ki je bila v ponedeljek tarča izraelskega zračnega napada, še naprej iščejo morebitne preživele. Umrlo je najmanj 15 ljudi.

V bombardiranju libanonske vasi Gazijeh pa je umrlo najmanj 13 ljudi, okoli 25 pa je ranjenih.

Diplomacija ali ofenziva?

Izrael je sporočil, da bo okrepil kopensko ofenzivo na Libanon, če diplomacija ne bo obrodila sadov.

Medtem so Francija in Združene države sestavile resolucijo za končanje krize na Bližjem vzhodu. Libanon in njihove arabske zaveznice pa zahtevajo številne spremembe, predvsem takojšen umik izraelske vojske z juga Libanona in napotitev libanonskih vojakov na to območje. Poleg tega Libanon vztraja pri izmenjavi zapornikov in dokončni določitvi meje med državama, poudarja pa tudi, da je treba razseljenim civilistom omogočiti vrnitev domov. V skoraj mesecu dni nasilja je z juga države zbežalo že okoli 900 tisoč ljudi, ubitih jih je bilo več kot 900.