V Melbournu in drugih mestih v avstralski zvezni državi Victoria razsaja nenavadna oblika astme, ki je v zadnjih dneh zahtevala že najmanj osem smrtnih žrtev, sedem oseb pa ostaja v bolnišnicah. Te so pretekli teden dobesedno preplavili ljudje z dihalnimi težavami, ki jih je – pa naj se sliši še tako nenavadno – spodbudila močna nevihta, ki se je pretekli ponedeljek razdivjala nad območjem. Bolezni se je zato prijelo ime nevihtna astma, sicer redek pojav pa so v preteklosti že opisali.
Reševalne službe so v samo štirih urah prejele 1900 klicev, to je en klic na štiri do pet sekund. Skupaj pa so po podatkih Urada za zdravstvo Victorie obravnavali kar 8500 ljudi. Bolnišnice so pokale po šivih, na delo so poklicali vse razpoložljive reševalce in tudi gasilce.
Univerza v Melbournu je po dogodku naredila raziskavo, v katero je vključila 2588 ljudi. Kar 74 odstotkov jih je odgovorilo, da so imeli v času po neurju simptome, značilne za astmo, 32 odstotkov pa jih je potrdilo, da je bil to njihov prvi napad astme v življenju.
Nevihtna astma je sicer bolj kot z vremenom povezana s cvetnim prahom. Natančneje – s kombinacijo obojega. Pojavi se, ko se pred ali po velikem neurju v zrak sprostijo obsežne količine peloda. V avstralskem primeru je šlo za pelod ljuljke, vrste trave.
Nevihtna astma je redek pojav, so ga pa v medicinski literaturi že opisali. Med drugim so ga zabeležili tudi v sosednji Italiji, Veliki Britaniji, ZDA in Kanadi.
En sam hektar ljuljke lahko v sezoni sprosti več sto kilogramov peloda, ki ga veter lahko prenaša zelo daleč. Ko pada dež, se zrna peloda napijejo in napnejo ter posledično v zrak izpustijo na stotine mikroskopsko drobnih zrnc, ki lahko prodrejo globoko v pljučne mešičke. Ti so razlog za hude napade astme, zato prepričanje, da dež bolnikom prinese olajšanje, ne drži vedno.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.