Množičnih demonstracij po newyorških ulicah naj bi se udeležilo več sto tisoč ljudi. Demonstracije, napovedane v Central Parku, ki naj bi se jih udeležilo okoli četrt milijon ljudi, pa so bile odpovedane in so jih prestavili na zahodno avtocesto na Manhattanu, ker naj bi 'velika množica ljudi 'uničila Veliko trato Centralnega parka, za ureditev katere so lani odšteli 20 milijonov dolarjev'. Po parku se bodo tako pod budnim očesom okrepljenih policijskih enot potikale posamezne skupine protestnikov.
Demonstracije, protesti in druge oblike državljanske neposlušnosti se obetajo vsak dan do četrtka, ko bo imel Bush na konvenciji govor, po katerem se bo odpravil na predvolilno turnejo po letos najpomembnejših državah, kot so Ohio, Florida in Pennsylvanija. Humorist in radijski voditelj Al Franken poziva Newyorčane, naj v četrtek ob Bushevem govoru odprejo svoja okna in se besno derejo proti njegovi politiki.
Že v soboto je policija aretirala 264 protestnikov na kolesih – ker so ovirali promet. Okoli pet tisoč kolesarjev se je zbralo, da bi se na mesečni vožnji, imenovani 'Kritična masa', ki jo organizira neko ekološko društvo, popeljali okoli Mannhattna. Kot je dejal predstavnik newyorške policije, Paul Browne, naj bi 'kolesarji povzročili velike motnje v prometu in ovirali tudi ljudi, ki so se namenili v bolnišnico'. "Zato smo ukrepali razmeram ustrezno," je sporočil Browne.
Kolesarji trdijo nasprotno, saj pravijo, da je bila vožnja mirna in policijska akcija nerazumljiva. "Vse je potekalo mirno in v prijateljskem ozračju, potem pa je prišla policija in začela pobirati ljudi" je dejala ena izmed kolesark za televizijo CNN.
"Pravzaprav je policija povzročila več motenj v prometu, ker je blokirala poti, po katerih se vozijo kolesarji," je še dodala.
V soboto so pripravili tudi demonstracije, katerih organizatorji so bili zagovorniki pravice do splava. Preko Brooklynškega mosta se je proti mestni hiši odpravilo 25.000 ljudi, ki jih je s helikopterskimi preleti zastraševala policija, vendar pa je protest minil mirno in brez množičnih aretacij.
V New Yorku so se protesti proti takšni politiki, ki je od 11. septembra 2001, ko je bil ves svet na strani Amerike, do danes, ko ji stojijo trdno ob strani le še maloštevilne "eksotične" države, začeli že v četrtek, ko je policija aretirala skupino nagcev. Ti so se slekli pred dvorano Madison Square Garden, ki bo do četrtka gostila republikance in novinarje, in protestirali proti premajhni ameriški finančni pomoči za boj proti aidsu.
Domnevna terorista nista imela načrtov
Kot smo poročali, je newyorška policija v petek aretirala dva mladeniča, ki naj bi razmišljala o razstrelitvi postaje podzemne železnice na 34. ulici nedaleč od Madison Square Gardena. Policijski komisar Ray Kelly je moral v soboto priznati, da aretirana nista imela konkretnih načrtov in sredstev za izvedbo napada ter da nista bila povezana z islamskimi teroristi kot tudi, da napada nista načrtovala v času konvencije. Kljub temu naj bi bila aretacija 21-letnega Pakistanca, ki živi v New Yorku in 19-letnega domačina nujna, ker sta, po besedah predstavnika policije 'imela namen povzročiti žrtve in škodo'.
Načrt konvencije
Konvencija republkanske stranke, na kateri bodo v četrtek predsednika Georgea Busha tudi uradno potrdili kot kandidata na predsedniških volitvah 2. novembra, se bo pričela v ponedeljek po lokalnem oziroma v torek po srednjeevropskem času. Demokratska stranka je v New York poslala svoje komentatorje, ki bodo skušali, podobno kot so to počeli republikanci v času demokratske konvencije konec julija v Bostonu, prepričati televizijske gledalce po Ameriki, v njihov prav.
Republikanska konvencija bo potekala na temo Izpolnjevanje ameriške obljube z izgradnjo varnejšega sveta in upanja polne Amerike. Najbolj vidni govorniki konvencije bodo zmerni republikanci, od senatorja Johna McCaina, nekdanjega newyorškega župana Rudyja Giulianija do guvernerja Kalifornije Arnolda Schwarzeneggerja.
Republikanska konvencija bo poudarjala vojno proti terorizmu, konservativno sočutje in lepo prihodnost z Bushem na čelu. Predsednik doslej še ni razložil, kaj namerava početi naslednja štiri leta v Beli hiši. To naj bi storil 2. septembra v govoru, ko naj bi pojasnil optimistično vizijo za Ameriko. Tako kot leta 2000 v Philadelphiji bodo imeli republikanci tudi letos na odru dovolj temnopoltih, ki so sicer pred štirimi leti 90-odstotno volili za demokrata Ala Gora. Ogled prenosa republikanske konvencije leta 2000 je vzbujal vtis, kot da je stranka sestavljena večinoma iz manjšin, ki jih je takrat med delegati bilo dejansko le devet odstotkov. Tokrat naj bi jih bilo 17 odstotkov.
Bush in Kerry še vedno izenačena
Ankete že skoraj od začetka leta kažejo izenačenost republikanskega in demokratskega predsedniškega kandidata. Kerry ima to prednost, da se večina Američanov strinja z njegovim odnosom do zdravstva, gospodarstva, zaposlovanja, sociale, okolja in drugih manj vročih področij, kot je vojna proti terorizmu, kjer Bush zaradi strahu Američanov pred terorizmom uživa udobno prednost.
