Zračni napadi v prvih 11 dneh niso potekali dovolj dobro, zato imajo ljudje pravico, da zvedo tudi druge razloge, ne le trditve o slabem vremenu. Zveza NATO je doslej objavila le medle in selektivne informacije o zavezniškem bombardiranju. Glavno vprašanje niso prihodnji cilji, ki jih zveza NATO doslej še ni uničila, ampak podatki o ciljih, ki so že bili napadeni.
Prikrivanje informacij zato sproža sumničenja, da zveza NATO zadržuje podrobnejša poročila, da bi se zaščitila pred kritikami. Predvsem pred kritikami, da so bili uvodni zračni napadi prešibki. V prihodnjih dneh bo ameriški predsednik Bill Clinton verjetno iskal javno podporo za razširitev zračne kampanje ali celo uporabo kopenskih enot. Enako čaka tudi voditelje zahodnoevropskih držav, zato bi državljanom morali ponuditi vse potrebne informacije, ocenjujejo analitiki.
