Poročevalec Sveta Evrope Dick Marty je v poročilu o domnevnih zaporih ameriške obveščevalne agencije CIA in prevozih terorističnih osumljencev zapisal, da je mogoče dokazati oziroma da niso nikoli zanikali, da so ugrabili posameznike, jim odvzeli prostost, jih prevažali čez ozemlja evropskih držav ter jih izročili državam, kjer so jih mučili.
Kot dodaja v poročilu, zaenkrat ni formalnih in neizpodbitnih dokazov o obstoju tajnih zaporov CIA v Romuniji, na Poljskem ali kateri drugi državi. Po Martyjevih besedah je malo verjetno, da evropske države oziroma njihove obveščevalne službe niso vedele za "nezakonite izročitve" terorističnih osumljencev. Čez ozemlja evropskih držav pa je v minulih leti potekalo več sto prevozov osumljencev CIA, še navaja švicarski poročevalec v svojem poročilu.
Vpletena je cela Evropa
Marty je v nadaljevanju zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) poudaril, da je njegovo delo pri preiskavi težko, ni pa nemogoče. Prepričan je, da bo resnica slej kot prej prišla na dan. Po njegovih besedah bi bilo napačno, če bi pozornost usmerili zgolj na Poljsko in Romunijo, kajti v to je vpletena cela Evropa.
Poročevalec v svojem uvodnem poročilu navaja konkretne primere preiskav v posameznih evropskih državah, o katerih so v prejšnjih mesecih že poročali mediji. V Italiji in Nemčiji potekata preiskavi o primerih "ugrabitve" posameznikov, ki so jih kasneje prepeljali v ameriški zapor Guantanamo na Kubi, Afganistan ali druge države. Italijansko sodstvo je že objavilo zaporne naloge za agente CIA po ugrabitvi Abuja Omarja februarja 2003 v Milanu. Nemčija pa preiskuje primer nemškega državljana libanonskega porekla Khaleda al Masrija, ki so ga po pomoti aretirali v Makedoniji in ga nato prepeljali na zaslišanje v Kabul.
Nemške oblasti so tudi pozvale Washington, naj jim posreduje informacije, ali je CIA za svoje dejavnosti uporabljala letališči v Frankfurtu in Ramsteinu. Ugotovili so, da je agencija tam leta 2002 in 2003 pristala 137 oziroma 146-krat. Ni bilo pa mogoče ugotoviti identitete posameznikov, ki so jih prevažali. Sicer je nemška vlada kategorično zanikala, da bi vedela za obstoj tajnih zaporov na nemškem ozemlju.
Podobne preiskave o preletih letal CIA so odredili tudi v Armeniji, Belgiji, na Danskem, Finskem, Franciji, Grčiji, Norveškem in na Irskem ter v Švici, kjer so maja 2002 prijeli ameriškega državljana Joseja Padillo in ga prepeljali v ZDA, medtem ko so iz BiH sporočili primere šestih državljanov, ki so jih ugrabili ameriški agenti in jih odpeljali v Guantanamo. Špansko sodišče pa preiskuje, ali je CIA uporabljala letališče Son Sant Joan na Mallorci za prevoze terorističnih osumljencev.
Poljska vlada je prav tako odredila preiskavo o domnevnih zaporih CIA v državi. Do ugotovitev je Varšava prišla že decembra lani, vendar se Marty z njimi še ni seznanil. Na pobudo opozicije je romunski parlament decembra lani oblikoval preiskovalno komisijo, ki naj bi dognala, ali je ameriška obveščevalna agencija CIA imela zapore na romunskem ozemlju in ali je v njih mučila posameznike.
Obstoj zapora na Kosovu je znan že dolgo časa
Glede zapora v oporišču mednarodnih sil na Kosovu (KFOR), Camp Bondsteel, Marty nadalje pravi, da ta ni tajen, njegov obstoj pa je znan že dolgo časa. O svojih ugotovitvah v zvezi s tem je že leta 2002 poročal komisar SE za človekove pravice Alvaro Gil-Robles, ki je decembra lani ponovil, da ima center nekatere povezave z ameriškim zaporom Guantanamo na Kubi; zapornike so aretirali, ne da bi imeli možnost sodnega postopka ali pravnega zastopstva. Marty zato upa, da bodo predstavniki SE imeli možnost obiskati Kosovo.
V poročilu švicarski poročevalec omenja še Čečenijo, od koder so prihajali podatki o številnih "prisilnih izginotjih" in mučenjih, več o tem pa naj bi razpravljali o okviru sredinega zasedanja PS SE.
Svet Evrope odločen v boju proti terorizmu
Kot je še poudaril, je PS SE doslej jasno izrazila svoje stališče, da deli z ZDA odločenost za boj proti terorizmu in podpira pomen odkrivanja in preprečevanja terorističnih zločinov, sodnih postopkov, kaznovanja odgovornih ter zaščite človeških življenj. Jasno je, da je v boju proti terorizmu potrebno mednarodno sodelovanje, ki mora potekati v skladu z natančnimi dogovori in v okviru pristojnostih posameznih agencij. Izročanje posameznikov mora potekati v skladu s pravnimi postopki, tako da imajo zaporniki na voljo pravna sredstva, vključno s sojenjem v razumnem roku. V nobenem primeru pa posameznika ne bi smeli "vrniti ali premestiti", četudi na podlagi diplomatskih zagotovil, v države, kjer bi jih lahko mučili, je Marty še zapisal v poročilu.
