'Nič se ni dalo storiti'

Sodnica Heather Hallett je ob razsodbi dejala, da dokazi, zbrani v šestmesečni preiskavi o okoliščinah smrti 52 žrtev najhujšega terorističnega napada v Veliki Britaniji, ne dovoljujejo sklepa, da bi ''kakršni koli spodrsljaj katere koli organizacije ali posameznika povzročil ali prispeval k njihovi smrti''.

Dodala je, da vsi medicinski in znanstveni dokazi kažejo na to, da nobena od žrtev ne bi preživela, niti če bi se reševalci do nje prebili prej, kot so se.

Dejala pa je tudi, da bo podala priporočila, ki ''utegnejo v prihodnosti reševati življenja''.

Njene ugotovitve bi lahko razočarale nekatere svojce žrtev napadov, ki so jih na treh vlakih londonske podzemne železnice in na avtobusu izvedli štirje napadalci.

Številni sorodniki ubitih žrtev so pozivali k javni preiskavi bombnega napada, katerega cilj bi bil ugotoviti, ali bi policija oziroma domača obveščevalna služba MI5 lahko preprečila napad.

Notranja obveščevalna služba je namreč spremljala dva izmed napadalcev, a ji kljub temu terorističnega dejanja ni uspelo preprečiti. Prav tako se je med zaslišanji izkazalo, da je do napak prišlo tudi v reševalni akciji. Pri tem je namreč prišlo do zmede, pomanjkanja sredstev prve pomoči in radijskih povezav.

A sodnica Hallettova je danes ocenila, da nič ne bi moglo zmanjšati števila žrtev. "Medicinski in znanstveni dokazi vodijo v en sam žalosten zaključek - vsaka od žrtev bi umrla v vsakem primeru." S tem je zavrnila tudi očitke, da bi lahko nekatere ranjene, ki so bili tik po napadu še živi, rešili.

Preiskava londonskega sodišča kaže, da so bile žrtve pobite v ''nepredstavljivo grozljivem valu nasilja''.

Londonski bombni napad so izvedli štirje domači islamistični skrajneži, ki so v jutranjih urah 7. julija 2005 v razmaku treh minut sprožili bombe na treh postajah prenatrpane podzemne železnice in avtobusu. Poleg tega, da so ubili sebe in 52 nedolžnih žrtev, so ranili preko 700 ljudi.