Tujina

Nič več skrivanja po gozdovih

Ciudad de Mexico, 02. 01. 2006 12.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Mehiški uporniki so se po štirih letih skrivanja v džungli odpravili na predvolilno turnejo po državi.

z motorjem na lov za pristaši
z motorjem na lov za pristaši FOTO: Reuters

Zapatistični uporniki, ki se na jugu Mehike borijo predvsem za pravice prvotnih prebivalcev Latinske Amerike, so se pred predsedniškimi volitvami na motorjih odpravili na polletno turnejo po državi. Tako so prvič po štirih letih zapustili svoja oporišča v džungli Mehike.

Glavni cilj turneje Zapatistov je vplivati na izid predsedniških volitev, ki bodo v drugi polovici leta. Kot so napovedali, želijo združiti levičarske sile v državi in vzpostaviti narodno gibanje, ki bo "Mehiko obrnilo na glavo".

15.000 poslušalcev

Upornikom je na prvi postaji prisluhnilo kar 15 tisoč ljudi
Upornikom je na prvi postaji prisluhnilo kar 15 tisoč ljudi FOTO: Reuters
Zapatisti so svoja oporišča v džungli Chiapasa zadnjič zapustili leta 2001, ko so se odpravili na pohod v Ciudad de Mexico in napolnili prve strani domačih časnikov.

Prvo postajo so imeli v mestu San Cristobal de las Casas, v zvezni državi Chiapas, kjer delujejo. Petnajsttisočglavi množici simpatizerjev je zamaskirani voditelj Zapatistov, "subcomandante Marcos", zagotovil, da si bodo še naprej prizadevali tudi proti svobodni trgovini, za katero se zavzema vlada predsednika Vincenteja Foxa. Ta se sicer za nov mandat ne sme potegovati.

Marcos je tudi napovedal, da jih drugje ne čakajo tako množični shodi, srečevali naj bi se predvsem s posamezniki in tako širili mrežo podpore. "Prisluhnili bomo ljudem na njihovih delovnih mestih; na mestih, kjer jih izrabljajo, kjer doživljajo rasizem,” je dejal.

Konec nasilja

Bo vodja Zapatistov kandidiral na volitvah, se sprašujejo Mehičani
Bo vodja Zapatistov kandidiral na volitvah, se sprašujejo Mehičani FOTO: Reuters

Zapatisti so se pred časom odpovedali nasilju in napovedali, da se bodo za večje pravice prvotnih prebivalcev Chiapasa in za socialistično ureditev v tej najrevnejši mehiški zvezni državi poslej borili le še s političnimi sredstvi.

Na kakšen način bodo sodelovali v političnem procesu, niso razkrili. Nekateri celo napovedujejo, da se bo predsedniške volilne tekme udeležil tudi Marcos, ki je v zadnjem času opustil svoj vojaški naziv "subcomandante" in ima raje naziv "ničelni delegat". Marcos to zavrača.