
Včerajšnja popoldanska prekinitev je še dodatno povečala negotovost, da do glasovanja o začetku postopka ustavnih sprememb ne bo prišlo tako kmalu, saj je k razpravi prijavljenih še 10 poslancev. Izglasovanje začetka postopka za spremembo ustave je ključ za nadaljevanje mirovnega procesa, saj je od njega odvisno, ali bo zveza NATO nadaljevala operacijo Nujna žetev. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na vire v makedonskem parlamentu, je bilo glasovanje o spremembah sprva predvideno za torek, nato za sredo, lahko pa se zgodi, da bo njega prišlo šele v četrtek ali petek.

Nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki je od torka na dvodnevnem obisku Makedonije, je kot pogoj za morebitno nadaljnjo mednarodno vojaško navzočnost v državi postavil uspešen začetek mirovnega procesa v Makedoniji. Makedonsko sobranje je hkrati pozval, naj dokaže odgovornost, pri tem pa naj se izogne izvajanju pritiska na makedonsko vodstvo.
Zunanja ministrica Mitreva je na skupni novinarski konferenci s Fischerjem napovedala sklic seje sveta za nacionalno varnost, na kateri naj bi v četrtek govorili o obdobju po izteku 30-dnevne operacije Nujna žetev, v okviru katere pripadniki zveze NATO zbirajo orožje albanskih skrajnežev. "Makedonsko vodstvo resno razmišlja o tem, kaj se bo zgodilo po tem," je dejala Mitreva. "Nihče si ne želi protektorata, ampak partnerski odnos z Makedonijo," je dodal vodja nemške diplomacije. Namestitev mednarodne vojaške enote nosi v sebi tudi tveganja, meni Fischer. Na vprašanje, ali bodo enote NATO ostale v Makedoniji tudi po 30-dnevni operaciji, je Fischer odgovoril, da bi odločitev o tem morale sprejeti makedonske oblasti. Fischer je tudi zavrnil vsakršne načrte o delitvi države. Prihodnost leži v Evropi, ki temelji na premostitvi nacionalizma, je dejal.
Naš interes je v uresničevanju mirovnega sporazuma, podpisanega 13. septembra na Ohridu, kajti ta sporazum pomeni način za izhod iz konflikta v Makedoniji, je po srečanju z voditelji makedonskih strank, albanske PDP in DPA, Imerjem Imerijem in Arbenom Xhaferijem, ter makedonskih SDSM in VMRO-DPMNE, Brankom Crvenkovskim in Georgievskim, dejal Fischer. Ob tem je znova poudaril pomen ozemeljske celovitosti za stabilnost v regiji, zavzel pa se je tudi za čimprejšnjo in varno vrnitev vseh razseljenih oseb na domove. Na srečanju s Trajkovskim je Fischer dejal, da Nemčija podpira dejstvo, da ima misija zveze NATO v Makedoniji omejen mandat. Obenem je izrazil prepričanje, da bo operacija Nujna žetev, v okviru katere pripadniki zveze NATO zbirajo orožje albanskih skrajnežev, uspešno zaključena.

V pogovoru z Georgievskim je Fischer dejal, da bo Nemčija sprostila finančno pomoč v višini pet milijonov nemških mark za Makedonijo takoj, ko bo uveljavljen mirovni sporazum.
Na obisk v Moskvo pa se je odpravil posrednik Evropske unije za Makedonijo Francois Leotard. Rusijo je obiskal z namenom, da ugotovi, ali je pripravljena v Makedonijo v okviru misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) poslati skupino svojih opazovalcev. Glavni namen misije OVSE bi bil preprečevanje obojestranskih provokacij. Kot je povedal Leotard, se bo jutri z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom ter posrednikom ZDA za Makedonijo Jamesom Pardewom in predstavnikom OVSE za Makedonijo Maxom van der Stoelom na Ivanovovo pobudo pogovarjal o nadaljnjem ravnanjem mednarodne skupnosti na Balkanu.
Razmišljamo o napotitvi več 100 opazovalcev, ki bi imeli nalogo opazovati dogajanje in svetovati policiji, potrebno pa se je še dogovoriti ali bodo v Makedonijo odšli sami ali pa jih bo spremljalo tudi omejeno število vojakov, predvidoma med 1000 in 1500, je še dodal. Morebitne vojaške enote bodo del evropskih sil, logistično podporo pa bi jim nudila zveza NATO. Za delovanje v takšni krizi potrebujemo podporo ruske vlade, je novinarjem povedal Leotard.
Moskva sicer dvomi v uspešnost operacije Nujna žetev, ki jo v Makedoniji izvaja zveza NATO, saj meni, da albanski skrajneži orožja ne bodo predali prostovoljno. Ruski vojaki v Nujni žetvi ne sodelujejo, saj operacije nima mandata Varnostnega sveta Združenih narodov.