Niso uskladili stališč glede Kosova

Zunanji ministri skupine osmih najrazvitejših držav na svetu (G-8) niso uspeli uskladiti stališč glede predloga o prihodnjem statusu Kosova posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija. Ministri so se dotaknili tudi razmer na Bližnjem vzhodu in palestinsko vodstvo pozvali, naj tamkajšnjim skrajnežem prepreči raketiranje Izraela. Hkrati so izrazili pripravljenost podpreti "primerne ukrepe", če Iran ne bo prekinil bogatenja urana.

Zunanji ministri držav G-8 so preučili Ahtisaarijev načrt, ki predvideva mednarodno nadzorovano neodvisnost Kosova, vendar so poudarili, da se njihova mnenja o prihodnjem statusu Kosova še vedno razlikujejo. "Še vedno so prisotni različni pogledi na vsebino predloga in nadaljnje korake, pogovori pa se bodo nadaljevali," so v skupnem dokumentu poudarili ministri.

Neimenovani nemški vir je poudaril, da so bili pogovori o vprašanju Kosova, glede katerega vladajo med Rusijo in Zahodom nepremostljive razlike, "odkriti, intenzivni in resni", ruski zunanji minister Sergej Lavrov, čigar država je tradicionalni srbski zaveznik, pa je poudaril, da hoče pravično rešitev na tem območju, in vztrajal, da bi se morala o prihodnjem statusu Kosova dogovoriti Priština in Beograd.

"O usodi Srbije in Kosova se ne bi smelo odločati ne v New Yorku ne v Potsdamu, ampak na neposrednih pogajanjih med stranema," je Lavrov povedal svojim kolegom na srečanju. Lavrov je kolege opozoril tudi na ameriški načrt o postavitvi delov protiraketnega ščita v Evropi in Washingtonu očital, da začenja novo oboroževalno tekmo.

Tema pogovorov je bil tudi iranski jedrski program. Ministri so ob tem izrazili obžalovanje nad vsebino nedavnega poročila generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohameda El Baradeja, v katerem pravi, da Iran ni prekinil bogatenja urana, in hkrati Teheran posvarili, da bodo podprli nadaljnje primerne ukrepe, če Iran ne bo ukinil jedrskega programa.

Dotaknili so se tudi razmer v Libanonu in v skupnem dokumentu izrazili "neomejeno" podporo "legitimni in demokratični" libanonski vladi, hkrati pa Sirijo pozvali, naj se ne vmešava v notranje zadeve Libanona. Obenem so podprli tudi ustanovitev mednarodnega sodišča ZN za sojenje odgovornim za umor nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja.

Na vrhu G-8 tudi o rešitvi planeta

Ministri so pozornost posvetili tudi podnebnim spremembam, ki bodo osrednja tema vrha G-8 prihodnji teden v letovišču Heiligendamm ob Baltskem morju. Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva Micuo Sakaba je ob robu srečanja poudaril, da so nemški predlogi, da bi do leta 2009 zaključili pogajanja o sporazumu, ki bi nasledil Kjotski protokol, prenagljeni, saj bi se morale tem prizadevanjem pridružiti tudi največje onesnaževalke, in sicer ZDA, Kitajska in Indija.

Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa, demokratka Nancy Pelosi, ki se je srečala s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, je izrazila upanje, da se bodo vse države skupine G-8, ki se že čez nekaj dni sestanejo v nemškem Heiligendammu, pridružile dogovoru o boju proti podnebnim spremembam. Po njenih besedah bi tako razvite države predstavljale "model" za države v razvoju, ki bi se nato tudi pridružile skupnemu boju.

Barroso in Pelosijeva sta izpostavila nujnost takojšnjega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam, pri čemer je Barroso poudaril, da "strinjanje o problemu" ne pomeni nujno tudi "strinjanja o rešitvi". Vsekakor pa načrti EU na tem področju predstavljajo osnovo za dogovor, je dodala Pelosijeva.

Iz krogov blizu nemškega predsedstva EU so sporočili, da si bo nemška kanclerka in predsedujoča EU Angela Merkel do zadnje minute prizadevala, da bi dosegla ambiciozne cilje v zvezi z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov. Merklova želi na vrhu G-8 naslednji teden doseči, da bi se članice skupine zavezale k konkretnim ciljem za boj proti podnebnim spremembam, temu pa se upirajo predvsem ZDA.