'Putin in mafija sta sovražnika medijev'

Novinarska organizacija Novinarji brez meja (RSF) je ob svetovnem dnevu svobode medijev objavila seznam 40 največjih "sovražnikov medijev, ki so močni, nevarni, nasilni in nad zakoni. Imajo moč cenzure, zapiranja, ugrabljanja, mučenja in v najhujših primerih umora novinarjev." Na seznamu je 17 predsednikov držav in vlad, med njimi kitajski predsednik Hu Jintao, iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ruandski predsednik Paul Kagame, kubanski voditelj Raul Castro in ruski premier Vladimir Putin.

Nov na seznamu, ki ga RSF dopolnjuje vsako leto, je talibanski voditelj Mula Omar. Njegov vpliv se širi tako v Afganistanu kot Pakistanu, na seznam pa je bil uvrščen, ker je njegova sveta vojna usmerjena tudi proti medijem. Njegovi pajdaši grozijo lokalnim novinarjem, ki ne širijo njegove propagande, v letu 2009 pa je bilo okoli 40 talibanskih napadov usmerjenih neposredno na novinarje in medije, navaja. Na seznam je po novem uvrščen tudi prokremeljski čečenski predsednik Ramzan Kadirov. Kdor koli dvomi v njegovo politiko, se izpostavlja smrtonosnim povračilnim ukrepom, sporoča RSF, pri čemer omenja umora novinarke Ane Politkovske in borke za človekove pravice Natalije Estemirove.

Med sovražnike medijev so bile uvrščene tudi zasebne milice na Filipinih, potem ko so privrženci guvernerja v provinci Maguindanao ubili 50 ljudi, med njimi 30 novinarjev. V Latinski Ameriki so po navedbah RSF za nasilje nad mediji odgovorni predvsem preprodajalci droge, kubansko državno vodstvo, kolumbijska gverilska skupina Farc in paravojaške skupine. Na seznamu RSF so tudi italijanske mafijske združbe, baskovska separatistična organizacija Eta in somalijske islamistične milice.

V Sloveniji opozarjajo na 'lomastenje po medijih'

Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž je novinarje in novinarske kolektive pozval k angažiranju. Meni, da bi morali prenehati zgolj opazovati krojenje lastne prihodnosti, temveč bi morali v njej sodelovati. Po njegovem namreč danes ni več dovolj tarnati in opozarjati na napake drugih udeležencev na področju medijev, "temveč je čas, da tudi slovenski novinarji, tako kot njihovi kolegi v primerljivo razvitih državah, aktivno prevzamejo svojo vlogo".

Opozoril je, da krizne razmere, ki se po vsem svetu nadaljujejo tudi v letu 2010, le še potrjujejo dosedanja opozorila novinarskih organizacij vsega sveta: medijski trg se izrazito hitro spreminja, večina sprememb pa gre na škodo kakovosti informacij in dostopa do informacij. ''Izdajatelji medijev se na zaostrene razmere pretežno še naprej odzivajo s kratkoročnim rezanjem zaposlenosti in stiskanjem uredniških stroškov na račun kakovostnega novinarstva – kar pa jih vodi le v nove težave, saj s tem izgubljajo še dodatne gledalce, poslušalce in bralce.'' Poudaril je, da so danes na trgu stabilna medijska podjetja, ki niso zniževala standardov.

''Kot smo opozorili že preteklo leto, se po vsem svetu ravnotežje med javnimi in zasebnimi informacijskimi servisi ruši v škodo izvajanja javnega interesa po obveščenosti, kjer trg obvladujejo javni mediji, pa so predmet hujših političnih in finančnih pritiskov. Slovenija ni izjema. Kriza in pa argument krize sta v preteklem letu okrnila marsikateri medij, s tem pa je okrnjen tudi dostop javnosti do informacij in razmislekov.'' Pričakuje, da bo novi zakon o medijih zagotovil višje elemente varovanja novinarske in uredniške avtonomije. ''Dosedanji standardi so se izkazali za nezadostne. Posledice 'lomastenja po medijih' pa še danes čuti celotna javnost, ki ima zato dostop do manj kakovostnih informacij, predvsem pa tem informacijam ne zaupa.''

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar je tudi opozoril na politične pritiske na medije in novinarje, ki se po njegovem mnenju stopnjujejo. Opozarja tudi, da je največji problem svobode tiska v Sloveniji premajhna pluralnost medijev, saj uredniške politike največjih slovenskih časopisov podpirajo leve vladajoče stranke. Te, zlasti Zares in LDS, imajo po njegovem tudi same velik vpliv na medije, predvsem ko gre za oglaševanje prek podjetij v državni lasti.

Prazni naslovnici kot opozorilo

Svetovni dan medijev je predvsem priložnost, ko novinarske in druge organizacije po vsem svetu opozarjajo na spoštovanje svobode medijev in njihovo vlogo na razvoj demokracije. Zanimiva sta primera nemškega časnika Die Welt in tabloidna izdaja časnika Welt Kompakt, ki sta izšla s prazno naslovnico. V založniški hiši Axel Springer, ki izdaja slednjega, so prostor na naslovnici podarili organizaciji Novinarji brez meja, ki se je odločila, da bo večino strani pustila prazne in na njej objavila le kratko besedilo o tej organizaciji za zaščito novinarjev. "Svoboda medijev je ključna za obstoj demokracije," je poudaril urednik časnika Jan-Eric Peters.